Zmožnost, da nekaj naredimo. Imeti moč nad nekom oziroma nečim pomeni biti zmožen nadzorovati oziroma ukazovati temu človeku oziroma stvari. V svetih spisih je moč pogosto povezana z Božjo oziroma nebeško močjo. Pogosto je tesno povezana z duhovniškim polnomočjem, ki je dovoljenje oziroma pravica, da delujemo za Boga.
Zaradi tega sem te obudil, da na tebi pokažem svojo moč, 2 Mz 9:16 .
Bog je moja moč, 2 Sam 22:33 .
Ne odklanjaj dobrote, če je v tvoji moči, da jo izkažeš, Prg 3:27 .
Resnično me navdaja moč Gospodovega duha, Mih 3:8 .
Dana mi je vsa moč v nebesih in na zemlji, Mt 28:18 .
Čudili so se njegovim naukom, kajti njegova beseda je bila izrečena z močjo, Lk 4:32 .
Ostanite v mestu, dokler ne boste odeti z močjo z višave, Lk 24:49 .
Tolikim, kolikor ga je sprejelo, njim je dal moč, da postanejo Božji otroci, Jn 1:12 (NaZ 11:30 ).
Potem, ko bo na vas prišel Sveti Duh, boste prejeli moč, Apd 1:8 .
Ni je moči kot od Boga, Rim 13:1 .
Zaradi vere v odrešitev vas ohranja Božja moč, 1 Pt 1:3–5 .
Čeprav ima človek lahko moč, da naredi veliko mogočnih del, mora pasti, če se baha z lastno močjo, NaZ 3:4 .
V vsakem človeku je moč, da dela dobro, NaZ 58:27–28 .
V uredbah Melkízedekovega duhovništva se razodeva moč božanskosti, NaZ 84:19–22 .
Pravice duhovništva so neločljivo povezane z nebeškimi močmi, NaZ 121:34–46 .