hudobno govorjenje Gl. tudi govorica; laganje; obrekovati; prepir Govoriti to, kar je napačno, škodljivo in hudobno. V svetih spisih je takšno govorjenje pogosto namenjeno temu, da nekomu zadamo bolečino. Zadržuj svoj jezik od zla, Ps 34:14 (1 Pt 3:10). Brezbožnik sprošča hudobijo, Prg 16:27. Blagor vam, ko bodo ljudje vse húdo o vas lažnivo govorili, Mt 5:11 (3 Ne 12:11). Iz srca prihajajo hudobne misli, Mt 15:19 (Mr 7:21). Ne govori hudobno o vladarju, Apd 23:5. Naj med vami izgine vsako hudobno govorjenje, Ef 4:31. Ne govorite hudobno drug proti drugemu, Jak 4:11. Glejte, da ni obrekovanja, niti hudobnega govorjenja, NaZ 20:54.