razumevanje Gl. tudi modrost; resnica; spoznanje Pridobiti spoznanje oziroma dojeti pomen neke resnice, vključno z udejanjanjem le-te v življenju. Ne zanašaj se na svoje razumevanje, Prg 3:5. Z vsem svojim pridobivanjem pridobivaj razumevanje, Prg 4:7. Jezus je govoril v prilikah in nekateri niso razumeli, Mt 13:12–17. Gospod jim je odprl um, da so razumeli, Lk 24:45. Če teh besed ne morete razumeti, bo zato, ker ne vprašate, 2 Ne 32:4 (3 Ne 17:3). Zapisi so se ohranili, da bi mi lahko brali in razumeli, Moz 1:2–5. Zaradi svoje nevere niso mogli razumeti Božje besede, Moz 26:3. Bili so možje jasne presoje, Al 17:2–3. Beseda mi začenja razsvetljevati razumevanje, Al 32:28. Skupaj razsodimo, da boste lahko razumeli, NaZ 50:10–12, 19–23. Starši morajo svoje otroke učiti, da bodo razumeli, NaZ 68:25. Božja dela in skrivnosti lahko razumemo le po Svetem Duhu, NaZ 76:114–116. Satan si človeška srca prizadeva odvrniti od razumevanja, NaZ 78:10. Kristusova luč nam razsvetljuje razumevanje, NaZ 88:11.