krivda Gl. tudi kesanje — kesati se Stanje, ko kaj naredimo narobe, oziroma občutki obžalovanja in žalosti, ki bi morali spremljati greh. Grešil je, zato je kriv, 3 Mz 6:1–6. Kdor bo nevreden vzel zakrament, je kriv Jezusovega telesa in krvi, 1 Kor 11:27. Za krivičnega je resnica težka, 1 Ne 16:2. Imeli bomo popolno spoznanje o vsej svoji krivdi, 2 Ne 9:14. Krivda mi je bila izbrisana, En 1:6. Pripisana je bila kazen, ki je prinesla očitek vesti, Al 42:18. Naj te tvoji grehi skrbijo s takšno skrbjo, ki te bo pripravila do kesanja, Al 42:29. Nekateri med vami so krivi pred menoj, toda milosten bom, NaZ 38:14. Božji Sin je plačal odkupnino za izvirno krivdo, Mz 6:54.