Peter

Peter v Novi zavezi je bil prvotno poznan kot Simeon oziroma Simon (2 Pt 1:1), ribič iz Betsajde, ki je z ženo živel v Kafarnáumu. Jezus je ozdravil Petrovo taščo (Mr 1:29–31). Peter je bil z bratom Andrejem poklican za učenca Jezusa Kristusa (Mt 4:18–22; Mr 1:16–18; Lk 5:1–11). Gospod mu je dal aramejsko ime Kefa, kar pomeni »videc« oziroma »kamen« (Jn 1:40–42; PJS, Jn 1:42 [Dodatek]). Čeprav Nova zaveza omenja nekaj Petrovih človeških šibkosti, tudi pojasni, da jih je premagal in da je zaradi vere v Jezusa Kristusa postal močan.

Peter je priznal, da Jezus je Kristus in Božji Sin (Jn 6:68–69) in Gospod ga je izbral, da bo imel ključe kraljestva na zemlji (Mt 16:13–19). Peter je na Gori spremenitve videl spremenjenega Odrešenika, pa tudi Mojzesa in Eliasa (Elija) (Mt 17:1–9).

Peter je bil glavni apostol svojih dni. Po Odrešenikovi smrti, vstajenju in vnebohodu je sklical Cerkev in naročil imenovanje apostola, ki bi zamenjal Juda Iškarijota (Apd 1:15–26). Peter in Janez sta ozdravila človeka, ki je bil od rojstva hrom (Apd 3:1–16), in bila čudežno izpuščena iz ječe (Apd 5:11–29; 12:1–19). Zaradi Petrovega delovanja je bil evangelij prvič dostopen drugim narodom (Apd 10–11). V poslednjih dneh je Peter z Jakobom in Janezom prišel iz nebes ter Josephu Smithu in Oliverju Cowderyju podelil Melkízedekovo duhovništvo ter ključe tega (NaZ 27:12–13; 128:20).