pridigati Gl. tudi evangelij; misijonarsko delo Podati sporočilo, ki omogoča boljše razumevanje evangelijskega načela oziroma nauka. Gospod me je mazilil, da krotkim pridigam dobre novice, Iz 61:1 (Lk 4:16–21). Vstani, pojdi v Ninive in tam pridigaj, Jon 3:2–10. Od takrat je Jezus začel pridigati, Mt 4:17. Pojdite po vsem svetu in pridigajte evangelij vsakemu bitju, Mr 16:15. Pridigamo o križanem Kristusu, 1 Kor 1:22–24. Šel je in pridigal duhovom v ječi, 1 Pt 3:19. Nič drugega ni bilo kakor pridiganje in nenehno opominjanje, da so ostajali v strahu pred Gospodom, En 1:23. Zapovedal jim je, naj ne pridigajo nič drugega, razen kesanja in vere v Gospoda, Moz 18:20. Pridiganje besede je imelo veliko težnjo, da je vodilo ljudi, da so delali to, kar je pravično, Al 31:5. Ni ti treba predpostavljati, da si poklican pridigati, dokler nisi poklican, NaZ 11:15. Nikomur ne bo dano, naj gre pridigat moj evangelij, če ne bo posvečen, NaZ 42:11. Ta evangelij se bo pridigalo vsakemu narodu, NaZ 133:37. Evangelij se je začelo pridigati od začetka, Mz 5:58.