prvorojenec — Prvorojeni

V času starodavnih patriarhov je prvorojeni sin prejel pravico prvorojenstva (1 Mz 43:33) in tako podedoval pravico do vodenja družine po očetovi smrti. Prvorojenec je moral biti vreden, da je lahko prevzel to odgovornost (1 Krn 5:1–2) in je svojo pravico prvorojenstva zaradi nepravičnosti lahko izgubil.

Pod Mojzesovo postavo se je na prvorojenega sina gledalo kot na Božjo last. Prvorojenec je prejel dvojni delež očetovega imetja (5 Mz 21:17). Po očetovi smrti je bil odgovoren, da skrbi za svojo mamo in sestre.

Prvenci živali so prav tako pripadali Bogu. Čiste živali so uporabili za žrtvovanje, medtem ko so nečiste živali lahko odkupili, prodali ali usmrtili (2 Mz 13:2, 11–13; 34:19–20; 3 Mz 27:11–13, 26–27).

Prvorojenec je predstavljal Jezusa Kristusa in njegovo zemeljsko delovanje, opominjajoč ljudi, da bo veliki Mesija prišel (Mz 5:4–8; 6:63).

Jezus je bil prvorojeni duhovni otrok nebeškega Očeta, Očetov Edinorojeni v mesu, in prvi, ki je v vstajenju vstal od mrtvih (Kol 1:13–18). Zvesti sveti postanejo člani Cerkve Prvorojenega v večnosti (NaZ 93:21–22).