Daniel
Glavna oseba Danielove knjige v Stari zavezi; Božji prerok in mož velike vere.
O njegovih starših ne vemo nič, čeprav se zdi, da je bil kraljevskega rodu (Dan 1:3). Odpeljali so ga v babilonsko ujetništvo, kjer so mu dali ime Beltšacár (Dan 1:6–7). Daniel in trije drugi ujetniki iz verskih razlogov niso hoteli jesti kraljeve hrane (Dan 1:8–16).
Daniel si je zaradi svoje zmožnosti razlaganja sanj pridobil Nebukadnezarjevo in Darejevo naklonjenost (Dan 2; 4; 6). Prebral in razložil je tudi pisanje na zidu (Dan 5). Njegovi sovražniki so se zarotili zoper njega in ga vrgli v levnjak, Gospod pa ga je ohranil pri življenju (Dan 6).
Daniel
Knjiga ima dva dela: prvih šest poglavij so zgodbe o Danielu in njegovih treh družabnikih; poglavja od sedem do dvanajst pa so Danielova preroška videnja. Knjiga uči o pomembnosti zvestobe Bogu in ponazarja, da Gospod zveste blagoslovi.
Glavni doprinos knjige je razlaga sanj kralja Nebukadnezarja. V sanjah je Božje kraljestvo v poslednjih dneh opisano kot kamen, ki se je utrgal z gore. Kamen se bo kotalil, dokler ne bo napolnil vse zemlje (Dan 2; gl. tudi NaZ 65:2).