spoznanje Gl. tudi modrost; razumevanje; resnica Razumevanje in dojemanje, zlasti resnice, kot jo je učil oziroma potrdil Duh. Gospod je Bog spoznanja, 1 Sam 2:3. Gospodovo spoznanje je popolno, Job 37:16. Strah pred Gospodom je začetek spoznanja, Prg 1:7. Ta, ki ima spoznanje, brzda svoje besede, Prg 17:27. Zemlja bo polna Gospodovega spoznanja, Iz 11:9 (2 Ne 21:9; 30:15). Vzeli ste ključ spoznanja, Lk 11:52. Kristusova ljubezen presega spoznanje, Ef 3:19. Svoji veri dodajte krepost, kreposti spoznanje, 2 Pt 1:5. Nefi je imel veliko spoznanje o Božji dobroti, 1 Ne 1:1. Spoznali bodo svojega Odkupitelja, 2 Ne 6:11. Pravični bodo imeli popolno spoznanje o svoji pravičnosti, 2 Ne 9:14. Duh daje spoznanje, Al 18:35. Vaše spoznanje je v tem popolno, Al 32:34. Lamanci bodo privedeni k resničnemu spoznanju o njihovem Odkupitelju, He 15:13. S popolnim spoznanjem lahko veste, da je od Boga, Mor 7:15–17. Sveti bodo našli velike zaklade znanja, NaZ 89:19. Čisto spoznanje močno razširi dušo, NaZ 121:42. Tistemu, ki ima ključe svetega duhovništva, ni težko pridobiti spoznanja o dejstvih, NaZ 128:11. Če človek pridobi spoznanje v tem življenju, bo imel prednost v prihodnjem svetu, NaZ 130:19. Nemogoče je, da bi bili odrešeni v nevednosti, NaZ 131:6.