Kralji
Knjigi v Stari zavezi. Ti knjigi opisujeta izraelsko zgodovino od upora Adoníja, četrtega sina kralja Davida (približno leta 1015 pr. Kr.), do končnega Judovega ujetništva (približno leta 586 pr. Kr.). Vključujeta celotno zgodovino severnega kraljestva (deset Izraelovih rodov) od ločitve do tedaj, ko so jih Asirci odvedli v ujetništvo v severne dežele. Gl. tudi Kronologija, Dodatek.
Prva knjiga kraljev
Prvo poglavje opisuje zadnje dneve življenja kralja Davida. Poglavja od dva do enajst opisujejo Salomonovo življenje. Poglavja od dvanajst do šestnajst govorijo o Salomonovih prvih naslednikih, Roboámu in Jerobeámu. Jerobeám je povzročil delitev Izraelovega kraljestva. Omenjeni so tudi drugi kralji. Poglavja od sedemnajst do enaindvajset opisujejo dele delovanja Elija, ko je opominjal Ahába, Izraelovega kralja. Dvaindvajseto poglavje opisuje vojno proti Arámu, v kateri sta Aháb in Józafat, Judov kralj, združila sile. Prerok Miha prerokuje zoper kralje.
Druga knjiga kraljev
Poglavja od 1:1–2:11 opisujejo Elijevo življenje, vključno s tem, ko se je v ognjeni kočiji vzdignil v nebo. Poglavja od dve do devet poročajo o Elizejevem delovanju v veri in veliki moči. Deseto poglavje govori o kralju Jehúju in o tem, kako je uničil Ahábovo hišo in Báalove duhovnike. Poglavja od enajst do trinajst opisujejo Joáševo pravično vladanje in Elizejevo smrt. Poglavja od štirinajst do sedemnajst govorijo o različnih kraljih, ki so v Izraelu in Judu pogosto vladali s hudobijo. Petnajsto poglavje opisuje asirsko ujetništvo desetih Izraelovih rodov. Poglavja od osemnajst do dvajset opisujejo pravično življenje Ezekíja, Judovega kralja, in preroka Izaija. Poglavja od enaindvajset do triindvajset govorijo o kralju Manáseju in Jošíju. Glede na izročilo je bil Manáse odgovoren za Izaijevo mučeniško smrt. Jošíja je bil pravičen kralj, ki je med Judi ponovno uvedel postavo. Poglavja od štiriindvajset do petindvajset opisujejo babilonsko ujetništvo.