zaupanje Gl. tudi vera; verovanje — verjeti Zanašati se na koga oziroma zaupati nečemu ali nekomu, zlasti Bogu in Jezusu Kristusu ter Božjemu Duhu. Čeprav me umori, bom vendarle zaupal vanj, Job 13:15. Bolje je zaupati Gospodu, kakor zaupati v človeka, Ps 118:8. Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, Prg 3:5. Gospod bo tvoje zaupanje, Prg 3:26. Bog je rešil svoje služabnike, ki so zaupali vanj, Dan 3:19–28. Ko se bo Kristus prikazal, bomo polni zaupanja, 1 Jn 2:28. Vekomaj bom zaupal vate, 2 Ne 4:34. Hudobni Nefijci so izgubili zaupanje svojih otrok, JakK 2:35. Radostite se in zaupajte v Boga, Moz 7:19. Vsak, ki bo zaupal v Boga, bo poslednji dan povzdignjen, Moz 23:22. Vsak, ki bo zaupal v Boga, bo v svojih preizkušnjah prejel podporo, Al 36:3, 27. Ne zaupaj v roko iz mesa, NaZ 1:19. Zaupaj v tistega Duha, ki vodi k dobrim delom, NaZ 11:12. Zaupa naj vame in ne bo zmeden, NaZ 84:116. Nato se ti bo samozaupanje v Božji navzočnosti okrepilo, NaZ 121:45.