Alma, Almov sin
Prvi vrhovni sodnik in prerok nefijskega naroda v Mormonovi knjigi. V svojih ranih letih si je prizadeval uničiti Cerkev (Moz 27:8–10). Vendar se mu je prikazal angel in spreobrnil se je k evangeliju (Moz 27:8–24; Al 36:6–27). Kasneje se je svojemu položaju vrhovnega sodnika odrekel, zato da bi učil ljudi (Al 4:11–20).
Almova knjiga
Knjiga v Mormonovi knjigi, ki zajema okrajšavo zapisov prerokov Alma, Almovega sina, in njegovega sina Helamana. Dogodki, opisani v knjigi, se dogajajo od približno leta 91 do leta 52 pr. Kr. Knjiga vsebuje triinšestdeset poglavij. Poglavja od ena do štiri opisujejo upor Nehorjevih in Amlisijevih privržencev zoper Nefijce. Posledične vojne so bile med najbolj uničujočimi v dotedanji nefijski zgodovini. Poglavja od pet do šestnajst vsebujejo poročilo o Almovih zgodnjih misijonarskih potovanjih, vključno z njegovo pridigo o dobrem Pastirju (Alma 5) in njegovo pridiganje z Amulekom v mestu Amoníha. Poglavja od sedemnajst do sedemindvajset vsebujejo zapis o Mozijevih sinovih in njihovem delovanju med Lamanci. Poglavja od osemindvajset do štiriinštirideset vsebujejo nekaj Almovih najpomembnejših pridig. V dvaintridesetem poglavju je Alma besedo primerjal s semenom; v šestintridesetem poglavju je zgodbo o svoji spreobrnitvi povedal svojemu sinu Helamanu. Poglavja od devetintrideset do dvainštirideset zapisujejo Almov nasvet sinu Koriantonu, ki se je vpletel v moralni prestopek. Ta pomembna pridiga pojasni pravičnost, milost, vstajenje in odkupno daritev. Poglavja od petinštirideset do triinšestdeset opisujejo nefijske vojne tistega časovnega obdobja in preseljevanja v času Hagota. Tako veliki voditelji, kot so poveljnik Moroni, Teankum in Lehi, so s svojimi pogumnimi in pravočasnimi dejanji pripomogli k ohranitvi Nefijcev.