Sveto pismo

Zbir hebrejskih in krščanskih zapisov, ki vsebuje božanska razodetja. Beseda pismo pomeni »knjige«. Sveto pismo je delo številnih prerokov in navdihnjenih piscev, ki so delovali pod vplivom Svetega Duha (2 Pt 1:21).

Krščansko Sveto pismo ima dva dela, splošno znana kot Stara in Nova zaveza. Stara zaveza vključuje knjige svetih spisov, ki so jih uporabljali palestinski Judje med Gospodovim zemeljskim delovanjem. Nova zaveza vsebuje zapise, ki pripadajo apostolski dobi in veljajo za enako svete in vplivne kot judovski sveti spisi. Knjige Stare zaveze so vzete iz narodne književnosti, ki zajema več stoletij, in so bile skoraj v celoti napisane v hebrejščini, medtem ko so knjige Nove zaveze delo enega rodu in so bile v glavnem napisane v grščini.

V Stari zavezi hebrejska beseda testament predstavlja besedo, ki pomeni »zaveza«. Stara zaveza je postava, ki je bila dana Mojzesu, ko je Izrael zavrnil polnost evangelija, ki jo je Božje ljudstvo imelo od začetka zemeljskega življenja. Nova zaveza je evangelij, kot ga je učil Jezus Kristus.

V hebrejskem Svetem pismu (Stara zaveza) so bile knjige razdeljene v tri skupine: Postava, Preroki in Zapisi. Sveto pismo, ki ga uporablja krščanski svet, knjige razvršča glede na temátske zadeve, kot so zgodovinske, pesniške in preroške.

Knjige Nove zaveze so večinoma v naslednjem vrstnem redu: štirje Evangeliji in Apostolska dela; Pavlova pisma; splošna pisma Jakoba, Petra, Janeza in Juda ter Janezovo razodetje.

Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ceni in spoštuje Sveto pismo ter tudi zagotavlja, da Gospod po svojih prerokih v poslednjih dneh še naprej daje dodatna razodetja, ki podpirajo in potrjujejo svetopisemsko poročilo o Božjih ravnanjih s človeštvom.