Zaupanje v nekaj oziroma nekoga. Vera, kot se v svetih spisih najpogosteje uporablja, je zaupanje v Jezusa Kristusa, ki človeka pripravi, da mu je poslušen. Vera se mora osredotočati na Jezusa Kristusa, če želimo, da bo človeka vodila v odrešitev. Sveti iz poslednjih dni prav tako verujejo v Boga Očeta, Svetega Duha, duhovniško moč in druge pomembne vidike obnovljenega evangelija.
Vera vključuje upanje v to, kar ne vidimo, kar pa je resnično (Heb 11:1; Al 32:21; Etr 12:6). Vera zagori, ko slišimo evangelij, ki ga učijo pooblaščeni oznanjevalci, ki jih je poslal Bog (Rim 10:14–17). Čudeži ne obrodijo vere, temveč močno vero razvijemo s poslušnostjo evangeliju Jezusa Kristusa. Drugače rečeno, vera pride s pravičnostjo (Al 32:40–43; Etr 12:4, 6, 12; NaZ 63:9–12).
Prava vera povzroča čudeže, videnja, sanje, zdravljenja in vse Božje darove, ki jih Bog daje svojim svetim. Po veri nekdo prejme odpuščanje grehov in nazadnje lahko prebiva v Božji navzočnosti. Pomanjkanje vere vodi človeka v obup, ki pride zaradi krivičnosti (Mor 10:22).