shodnica

Shajališče, uporabljeno v verske namene. V času Nove zaveze je bila oprema večinoma preprosta, vključevala je skrinjo, v kateri so bili zvitki z zapisano postavo, in druge svete zapise, bralno mizo in sedeže za vernike.

Vsako shodnico je vodil krajevni svèt starešin. Oni so se odločili, koga bodo sprejeli in koga bodo izključili (Jn 9:22; 12:42). Najpomembnejši uradnik je bil predstojnik shodnice (Mr 5:22; Lk 13:14). Navadno je bil pismouk; skrbel je za zgradbo in nadziral služenje. Služitelj je opravil duhovniške dolžnosti (Lk 4:20).

Shodnice so bile v vsakem mestu, kjer so Judje živeli, tako v Palestini kot drugod. To je bila velika pomoč pri razglašanju evangelija Jezusa Kristusa, ker so prvi misijonarji Cerkve običajno lahko govorili v shodnicah (Apd 13:5, 14; 14:1; 17:1, 10; 18:4). Taisti običaj je obstajal med misijonarji v Mormonovi knjigi (Al 16:13; 21:4–5; 32:1), kakor tudi med prvimi misijonarji v tem razdobju (NaZ 66:7; 68:1).