navdih — navdihniti Gl. tudi razodetje; Sveti Duh Božansko vodstvo, ki ga Bog daje človeku. Navdih v človekove misli ali srce pogosto pride po Duhu na različne načine. Za ognjem je prišel glas rahlega šepeta, 1 Kr 19:12. Sveti Duh vas bo učil vsega in spomnil vsega, Jn 14:26. Duh resnice vas bo uvedel v vso resnico, Jn 16:13. Duh me je vodil, ne da bi jaz vnaprej vedel, kaj naj storim, 1 Ne 4:6. V misli mi je prišel Gospodov glas, En 1:10. Vse, kar vabi in zvablja, da delamo dobro, je navdihnjeno od Boga, Mor 7:13–16. Mar te nisem v mislih pomiril, NaZ 6:23. V mislih in v srcu ti bom povedal, NaZ 8:2. Moj Duh ti bo razsvetlil um, ki ti bo dušo navdal z radostjo, NaZ 11:13. Tisti trenutek ti bo dano, kaj naj rečeš in zapišeš, NaZ 24:6 (NaZ 84:85). Mirni tihi glas šepeče in prodre vsepovsod, NaZ 85:6.