Spoštljivo sporazumevanje z Bogom, ko se človek zahvali in prosi za blagoslove. Molitev naslovimo na nebeškega Očeta v imenu Jezusa Kristusa. Molitev je lahko bodisi izrečena na glas ali potiho. Tudi človekove misli, če so usmerjene k Bogu, so lahko molitev. Pesem pravičnih je lahko molitev k Bogu (NaZ 25:12).
Cilj molitve ni spremeniti Božjo voljo, ampak sebi in drugim zagotoviti blagoslove, ki jih je Bog že pripravljen dati, vendar moramo, da bi jih prejeli, zanje prositi.
K Očetu molimo v Kristusovem imenu (Jn 14:13–14; 16:23–24). V Kristusovem imenu lahko zares molimo tedaj, ko so naše želje Kristusove želje (Jn 15:7; NaZ 46:30). Potem prosimo za to, kar je prav in kar nam Bog lahko dá (3 Ne 18:20). Nekatere molitve ostanejo neodgovorjene, ker nikakor ne predstavljajo Kristusove želje, ampak so prej posledica človeške sebičnosti (Jak 4:3; NaZ 46:9). Resnično, če bomo Boga prosili za to, kar je nepravično, se bo to sprevrglo v našo obsodbo (NaZ 88:65).