Nekaj, kar ni duhovno; besedo lahko predvsem uporabljamo bodisi v smislu zemeljskega in posvetnega (NaZ 67:10 ) oziroma mesenega in poltenega (Moz 16:10–12 ).
Biti meseno naravnan je smrt, 2 Ne 9:39 .
Hudič ljudi zaziba v meseno varnost, 2 Ne 28:21 .
Sebe so zagledali v svojem lastnem mesenem stanju, Moz 4:2 .
Ta, ki vztraja v svoji lastni meseni naravi, ostane v svojem padlem stanju, Moz 16:5 .
Vse se mora roditi v Bogu, se spremeniti iz mesenega in padlega stanja, Moz 27:25 .
Človeštvo je postalo meseno, polteno in hudičevsko, Al 42:10 .
Tisti, ki sledijo lastni volji in mesenim poželenjem, morajo pasti, NaZ 3:4 .
Človek z mesenim umom ne more videti Boga, NaZ 67:10–12 .