spoštljivost Gl. tudi čast — častiti — izkazati čast; strah Globoko spoštovanje svetih stvari; čudenje. Gospod je Mojzesu zapovedal, naj se sezuje, kajti stal je na svetih tleh, 2 Mz 3:4–5. Boga se je treba bati in biti do njega spoštljiv, Ps 89:8. Služimo Bogu s spoštljivostjo in strahom, kakor mu je všeč, Heb 12:28. Moroni se je priklonil do zemlje in goreče molil, Al 46:13. Množica je popadala na zemljo in častila Kristusa, 3 Ne 11:12–19. Prikloni se pred menoj, NaZ 5:24. Pred Božjim prestolom se vse priklanja v ponižni spoštljivosti, NaZ 76:93. Vaše misli je zajela tema, ker ste naláhko jemali to, kar ste prejeli, NaZ 84:54–57. Vsako koleno se bo upognilo in vsak jezik bo priznal, NaZ 88:104. Zaradi spoštovanja oziroma spoštljivosti do imena najvišjega Bitja je Cerkev tisto duhovništvo poimenovala po Melkízedeku, NaZ 107:4. Blagoslovi se bodo izlili na tiste, ki častijo Gospoda v njegovi hiši, NaZ 109:21.