brezbožen Gl. tudi greh; hudobija — hudoben; nepravičnost — nepravičen; umazanija — umazan Nekdo oziroma nekaj, kar ni v skladu z Božjo voljo oziroma zapovedmi; hudobni in nesveti. Pot brezbožnih vodi v pogubo, Ps 1:6. Če se pravični komaj reši, kje se bo pokazal brezbožni, 1 Pt 4:18. Odrecite se vsej brezbožnosti, Mor 10:32. Maščevanje pride naglo na brezbožne, NaZ 97:22. Med brezbožnimi se Odrešenikov glas ni dvigal, NaZ 138:20.