prositi Gl. tudi molitev Poizvedovati, vprašati oziroma prositi Boga za določeno uslugo. Prosíte in vam bo dano, Mt 7:7. Če komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, Jak 1:5 (JS – ŽZ 1:7–20). Prosite me v veri, 1 Ne 15:11. Če teh besed ne morete razumeti, bo zato, ker ne prosite, 2 Ne 32:4. Prosite z iskrenim srcem, Moz 4:10. Bog vam da, kar koli ga prosite, kar je prav, v veri, Moz 4:21. Vprašajte Boga, ali je to mar resnica, Mor 10:4. Temo imajo raje kot luč, zato me ne bodo prosili, NaZ 10:21. V vsem vam je zapovedano prositi Boga, NaZ 46:7.