žrtvovanje — žrtvovati

V starodavnih dneh je žrtvovanje pomenilo nekaj oziroma nekoga napraviti svetega. Sedaj pa pomeni opustitev oziroma izgubo posvetnih stvari v prid Gospodu in njegovemu kraljestvu. Člani Gospodove Cerkve bi morali biti za Gospoda pripravljeni žrtvovati vse. Joseph Smith je učil, da »veroizpoved, ki ne zahteva žrtvovanja vsega, nima nikoli dovolj moči, da bi ustvarila vero, potrebno za življenje in odrešitev«. Z vidika večnosti so blagoslovi, ki jih pridobimo z žrtvovanjem, večji od vsega, čemur se odrečemo.

Ko sta bila Adam in Eva izgnana iz edenskega vrta, jima je Gospod dal zakon žrtvovanja. Ta zakon je vključeval daritev prvencev njune črede. To žrtvovanje je predstavljalo žrtvovanje, ki ga je izvršil edinorojeni Božji Sin (Mz 5:4–8). Ta običaj se je nadaljeval vse do smrti Jezusa Kristusa, s čimer se je žrtvovanje živali kot evangelijska uredba končalo (Al 34:13–14). Člani Cerkve danes vzamejo zakrament kruha in vode v spomin na žrtvovanje Jezusa Kristusa. Člane Kristusove Cerkve danes se prav tako prosi, naj za žrtev darujejo strto srce in skesanega duha (3 Ne 9:19–22). To pomeni, da so ponižni, skesani in voljni poslušati Božje zapovedi.