zakon posvetitve Gl. tudi Božje oziroma nebeško kraljestvo; združeni red Posvetiti oziroma narediti sveto oziroma postati pravičen. Zakon posvetitve je božansko načelo, po katerem moški in ženske prostovoljno posvetijo svoj čas, talente in materialno bogastvo za ustanovitev in gradnjo Božjega kraljestva. Danes se posvetite Gospodu, 2 Mz 32:29. Vsi, ki so verjeli, so imeli vse v skupni lasti, Apd 2:44–45. Med seboj so imeli vse v skupni lasti; zato ni bilo bogatih in siromašnih, 4 Ne 1:3. Gospod je pojasnil načela posvetitve, NaZ 42:30–39 (NaZ 51:2–19; 58:35–36). En človek naj ne poseduje več kot drugi, NaZ 49:20. Vsakomur je bil dan enak del glede na njegovo družino, NaZ 51:3. Uveljavljen je bil red, da bi bili sveti lahko enakovredni v zavezah nebeških in zemeljskih stvari, NaZ 78:4–5. Vsakdo naj bi imel enako pravico, glede na svoje pomanjkanje in potrebe, NaZ 82:17–19. Sion je lahko zgrajen le po načelih celestialne postave, NaZ 105:5. Henohovo ljudstvo je bilo enega srca in enih misli in živeli so pravično in med njimi ni bilo revnih, Mz 7:18.