V svetih spisih lahko mir pomeni bodisi odsotnost spora in nemira oziroma notranji mir in tolažba, rojena v Duhu, ki ju Bog daje svojim zvestim svetim.
Odsotnost spora in nemira
Odrešenik se bo imenoval Princ miru, Iz 9:6 .
Ni miru za hudobne, Iz 48:22 .
Nebeške vojske so hvalile Boga in govorile: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir«, Lk 2:13–14 .
Mir vam zapuščam, Jn 14:27 .
Božji mir presega vse razumevanje, Flp 4:7 .
Ljudstvo kralja Benjamina je imelo mirno vest, Moz 4:3 .
Kako lepe so na gorah noge tistih, ki oznanjajo mir, Moz 15:14–18 (Iz 52:7 ).
Alma je zaklical h Gospodu in našel mir, Al 38:8 .
Duhovi pravičnih bodo prejeli stanje miru, Al 40:12 .
Mar te glede te zadeve nisem v mislih pomiril, NaZ 6:23 .
Hodi v krotkosti mojega Duha in v meni boš imel mir, NaZ 19:23 .
Ta, ki dela pravična dela, bo prejel mir, NaZ 59:23 .
Oblačite se v zavezo dobrotljivosti, ki je vez popolnosti in miru, NaZ 88:125 .
Sin moj, mir bodi tvoji duši, NaZ 121:7 .