1 In zgodilo se je v dvainštiridesetem letu vladavine sodnikov, potem ko je Moroniha ponovno vzpostavil mir med Nefijci in Lamanci, glejte, ni bilo nikogar, ki bi zasedel sodni stol; zato se je med ljudstvom ponovno začel prepir glede tega, kdo naj zasede sodni stol.

2 In zgodilo se je, da je bil Helaman, ki je bil Helamanov sin, po glasu ljudstva določen, da zasede sodni stol.

3 Toda glejte, Kiškumen, ki je umoril Pahorana, je postavil zasedo, da pokonča tudi Helamana; in podpirala ga je tolpa, ki je sklenila zavezo, da za njegovo hudobijo ne sme vedeti nihče.

4 Kajti bil je neki Gadianton, ki je bil silno vešč v gostobesednosti in tudi v umetelnosti, da nadaljuje s tajnim morilskim in roparskim delom; zato je postal vodja Kiškumnove tolpe.

5 Zato je njim in tudi Kiškumnu laskal, da bo, če ga bodo postavili na sodni stol, zagotovil tem, ki pripadajo tolpi, da bodo med ljudstvom postavljeni na oblast in položaj; zato si je Kiškumen prizadeval ubiti Helamana.

6 In zgodilo se je, ko je šel proti sodnemu stolu, da bi Helamana ubil, glejte, je bil tam eden od Helamanovih služabnikov, ki je bil ponoči zunaj in ki je pod krinko izvedel za načrte, ki jih je ta tolpa napravila, da bi Helamana ubili —

7 in zgodilo se je, da je srečal Kiškumna in mu dal znak; zato mu je Kiškumen razkril svojo željeno namero, želeč, da ga povede do sodnega stola, da bi umoril Helamana.

8 In ko je Helamanov služabnik spoznal Kiškumna v dno srca in kako se je nameril ubijati in tudi da je namera vseh, ki so pripadali tolpi, da bi morili in ropali in si pridobili moč (in to je bil njihov tajni načrt in njihova zveza), je Helamanov služabnik rekel Kiškumnu: Pojdiva do sodnega stola.

9 To je torej Kiškumna silno razveselilo, kajti predpostavljal je, da bo lahko izvršil svoj načrt; toda glejte, Helamanov služabnik je, ko sta šla proti sodnemu stolu, Kiškumna zabodel prav v srce, da se je brez vzdiha zgrudil mrtev. In stekel je in povedal Helamanu vse, kar je videl in slišal in storil.

10 In zgodilo se je, da je Helaman razposlal, naj zajamejo to tolpo razbojnikov in skrivnih morilcev, da bi jih glede na zakon usmrtili.

11 Toda glejte, ko je Gadianton ugotovil, da se Kiškumen ni vrnil, se je zbal, da bo pokončan, zato je svoji tolpi ukazal, naj mu sledi. In po skrivni poti so se spustili v beg iz dežele v divjino; in tako jih, ko je Helaman razposlal, naj jih zajamejo, niso mogli najti nikjer.

12 In o tem Gadiantonu bo več govora po temle. In tako se je končalo dvainštirideseto leto vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom.

13 In glejte, na koncu te knjige boste videli, da je ta Gadianton povzročil pokončanje, da, skoraj popoln propad Nefijevega ljudstva.

14 Glejte, ne mislim na konec Helamanove knjige, ampak mislim na konec Nefijeve knjige, iz katere sem vzel celo poročilo, ki sem ga zapisal.