1 In sedaj se je zgodilo, da so, ko je Nefi te besede izrekel, glejte, bili tam možje, ki so bili sodniki, ki so tudi pripadali Gadiantonovi tajni tolpi, in razjezili so se in zavpili proti njemu, govoreč ljudem: Zakaj ne zgrabite tega človeka in ga privedete, da bo obsojen glede na zločin, ki ga je zagrešil?

2 Zakaj gledate tega človeka in ga poslušate, kako žali to ljudstvo in naš zakon?

3 Kajti glejte, Nefi jim je govoril glede izprijenosti njihovega zakona; da, Nefi jim je veliko govoril, česar ni moč zapisati; in govoril ni nič takega, kar bi bilo v nasprotju z Božjimi zapovedmi.

4 In ti sodniki so bili nanj jezni, ker jim je jasno govoril glede njihovih tajnih del teme; vendar si nanj niso drznili položiti rok, kajti bali so se ljudstva, da ne bi vpilo proti njim.

5 Zato so ljudstvu zavpili, rekoč: Zakaj temu človeku dopuščate, da nas žali? Kajti glejte vse to ljudstvo obsoja, in sicer na propad; da, in tudi da nam bodo odvzeta ta naša velika mesta, da ne bomo imeli mesta v njih.

6 In vemo torej, da je to nemogoče, kajti glejte, močni smo in naša mesta velika, zato naši sovražniki ne morejo imeti moči nad nami.

7 In zgodilo se je, da so tako ljudi podžigali k jezi zoper Nefija in med njimi povzročili prepire; kajti bilo jih je nekaj, ki so zaklicali: Pustite tega človeka pri miru, kajti dober človek je in to, kar pravi, se bo zagotovo zgodilo, če se ne bomo pokesali;

8 da, glejte, doletele nas bodo vse sodbe, o katerih nam je pričeval; kajti vemo, da nam je pravilno pričeval glede naših krivičnostih. In glejte, veliko jih je in prav kakor ve za naše krivičnosti, ve za vse, kar nas bo doletelo;

9 da, in glejte, če on ne bi bil prerok, glede tega ne bi mogel pričevati.

10 In zgodilo se je, da so bili tisti ljudje, ki so si Nefija prizadevali ubiti, zaradi strahu primorani, da nanj niso položili rok; zato jim je spet začel govoriti, videč, da si je v očeh nekaterih pridobil naklonjenost, tako da so se preostali zbali.

11 Zato jim je bil primoran spregovoriti več, rekoč: Glejte, bratje moji, mar niste prebrali, da je Bog dal moč enemu človeku, in sicer Mojzesu, da je udaril po vodah Rdečega morja in so se razdelile semkaj in tjakaj, tako da so Izraelci, ki so bili naši očetje, prišli čez po suhem, nad egipčanskimi četami pa so se vode zaprle in jih pogoltnile?

12 In sedaj glejte, če je Bog temu človeku dal takšno moč, zakaj bi se potem sporekali med seboj in rekli, da meni ni dal nobene moči, s katero bi vedel glede sodb, ki vas bodo doletele, če se ne boste pokesali?

13 Toda, glejte, ne zanikate le mojih besed, ampak zanikate tudi vse besede, ki so jih govorili naši očetje, in tudi besede, ki jih je govoril ta mož, Mojzes, ki mu je bila dana tako velika moč, da, besede, ki jih je govoril glede Mesijevega prihoda.

14 Da, mar ni pričeval, da bo prišel Božji Sin? In kakor je dvignil bronasto kačo v divjini, prav tako bo dvignjen ta, ki naj bi prišel.

15 In toliko, kolikor jih bo tisto kačo pogledalo, jih bo živelo, prav kakor jih bo živelo toliko, kolikor jih bo pogledalo Božjega Sina z vero, skesanega duha, in sicer tisto življenje, ki je večno.

16 In sedaj glejte, o tem ni pričeval le Mojzes, ampak tudi vsi sveti preroki od njegovih dni prav do Abrahamovih dni.

17 Da, in glejte, Abraham je videl o njegovem prihodu in navdalo ga je veselje in vzradostil se je.

18 Da, in glejte, povem vam, da o tem ni vedel le Abraham, ampak jih je bilo pred Abrahamovimi dnevi veliko, ki so bili poklicani po Božjem redu; da, in sicer po redu njegovega Sina; in to zato, da bi se ljudem pokazalo silno veliko tisoč let pred njegovim prihodom, da bo k njim prišla celo odkupitev.

19 In želel bi torej, da bi vedeli, da je bilo prav od Abrahamovih dni veliko prerokov, ki so o tem pričevali; da, glejte, prerok Zenos je smelo pričeval; zaradi česar so ga ubili.

20 In glejte, tudi Zenok in tudi Ezija in tudi Izaija in Jeremija (Jeremija je bil ta prerok, ki je pričeval o uničenju Jeruzalema) in vemo torej, da je bil Jeruzalem uničen glede na Jeremijeve besede. O potem, zakaj ne bi Božji sin prišel glede na njegovo prerokbo?

21 In mar boste torej oporekali, da je bil Jeruzalem uničen? Mar boste rekli, da Sedekíjevi sinovi niso bili pobiti, vsi razen Muleka? Da, in mar ne vidite, da je Sedekíjevo potomstvo z nami in so bili pregnani iz jeruzalemske dežele? Toda glejte, to ni vse —

22 naš oče Lehi je bil pregnan iz Jeruzalema, ker je o tem pričeval. O tem je pričeval tudi Nefi in tudi skoraj vsi naši očetje prav do tega časa; da, pričevali so o Kristusovem prihodu in pričakovali so in se radostili njegovega dneva, ki bo prišel.

23 In glejte, on je Bog in z njimi je in prikazal se jim je, da jih je odkupil; in slavili so ga zaradi tega, kar mora priti.

24 In sedaj, videč, da to veste in tega ne morete zanikati, razen če se zlažete, zato ste v tem grešili, kajti vse to ste zavrnili navkljub tolikim dokazom, ki ste jih prejeli; da, in sicer ste prejeli vse, tako v nebesih, in vse, kar je na zemlji, kot dokaz, da je to res.

25 Toda glejte, zavrnili ste resnico in se uprli vašemu svetemu Bogu; in prav tačas si, namesto da bi si nabirali zaklade v nebesih, kjer se nič ne izpridi in kamor ne pride nič, kar je nečisto, nakopavate srd za sodni dan.

26 Da, prav tačas zaradi svojih umorov in svojega nečistovanja in hudobije dozorevate za večno pogubo; da, in če se ne boste pokesali, bo kmalu prišla k vam.

27 Da, glejte, sedaj je prav pred vašimi vrati; da, pojdite do sodnega stola in poizvejte; in glejte, vaš sodnik je bil umorjen in leži v svoji krvi; in umoril ga je njegov brat, ki si prizadeva zasesti sodni stol.

28 In glejte, oba sta pripadala vaši tajni tolpi, katere osnovalca sta Gadianton in zlodej, ki si prizadeva pogubiti človeške duše.