Sveti spisi
Nauk in zaveze 137


137. razdelek

Videnje, dano preroku Josephu Smithu v templju v Kirtlandu v Ohiu 21. januarja 1836. Bilo je ob priložnosti podelitve uredb v pripravah na posvetitev templja.

1–6 Prerok svojega brata Alvina vidi v celestialnem kraljestvu. 7–9 Razodet je nauk o odrešitvi za mrtve. 10 Vsi otroci so odrešeni v celestialno kraljestvo.

1 Odprla so se nam nebesa in zagledal sem Božje celestialno kraljestvo in slavo le-tega, bodisi v telesu ali zunaj, ne morem reči.

2 Videl sem nadsvetno lepoto vrat, skozi katera bodo vstopili dediči tistega kraljestva, ki so bila kakor krog iz ognjenih plamenov;

3 tudi bleščeči Božji prestol, na katerem sta sedela Oče in Sin.

4 Videl sem lepe ulice tistega kraljestva, ki so bile videti, kot da bi bile tlakovane z zlatom.

5 Videl sem očeta Adama in Abrahama; in svojega očeta in svojo mater; svojega brata Alvina, ki že dolgo spi;

6 in čudil sem se, kako to, da je prejel dediščino v tistem kraljestvu, ker je iz tega življenja odšel, preden je Gospod dvignil svojo roko, da bi v drugo zbral Izrael, in ni bil krščen za odpuščanje grehov.

7 Tako je k meni prišel Gospodov glas, rekoč: Vsi, ki so umrli, ne da bi za ta evangelij vedeli, ki bi ga sprejeli, če bi jim bilo dovoljeno ostati, bodo dediči Božjega celestialnega kraljestva;

8 prav tako bodo vsi, ki bodo umrli odslej, ne da bi zanj vedeli, ki bi ga sprejeli z vsem srcem, dediči tistega kraljestva;

9 kajti jaz, Gospod, bom vsem ljudem sodil po njihovih delih, po željah njihovega srca.

10 In videl sem tudi, da so vsi otroci, ki umrejo, preden dopolnijo leto odgovornosti, odrešeni v nebeško celestialno kraljestvo.