Sveti spisi
Mojzes 3


3. poglavje

(junij–oktober 1830)

Bog je vse stvari ustvaril duhovno, preden so se udejanjile na zemlji. — Ustvaril je človeka, prvo bitje, na zemlji. — Ženska je pomočnica moškemu.

1 Tako sta bila dokončana nebo in zemlja in vsa njuna vojska.

2 In sedmi dan sem jaz, Bog, dokončal svoje delo in vse stvari, ki sem jih naredil; in sedmi dan sem počival od vsega svojega dela in vse stvari, ki sem jih naredil, so bile dokončane in jaz, Bog, sem videl, da so dobre.

3 In jaz, Bog, sem blagoslovil sedmi dan in ga posvetil; kajti ta dan sem počival od vsega svojega dela, ki sem ga jaz, Bog, ustvaril in naredil.

4 In sedaj, glej, povem ti, da so to rodovi neba in zemlje, ko so bili ustvarjeni, tisti dan, ko sem jaz, Gospod Bog, naredil nebo in zemljo.

5 In vsako poljsko rastlino, preden je bila v zemlji, in vsako poljsko travo, preden je začela rasti. Kajti jaz, Gospod Bog, sem vse stvari, o katerih sem govoril, ustvaril duhovno, preden so se udejanjile na obličju zemlje. Kajti jaz, Gospod Bog, nisem napravil, da bi na obličju zemlje deževalo. In jaz, Gospod Bog, sem ustvaril vse človeške otroke; ne pa še človeka, da bi obdeloval zemljo; kajti ustvaril sem jih v nebesih; in na zemlji še ni bilo bitij, niti v vodi, niti v zraku;

6 toda jaz, Gospod Bog, sem spregovoril in z zemlje se je dvignila meglica in napojila vse obličje tal.

7 In jaz, Gospod Bog, sem oblikoval človeka iz prahu zemlje in mu v nosnici dahnil dih življenja in človek je postal živa duša, prvo bitje na zemlji, prav tako prvi človek; vendar so bile vse stvari ustvarjene prej; toda ustvarjene so bile duhovno in narejene glede na mojo besedo.

8 In jaz, Gospod Bog, sem vzhodno od Edena zasadil vrt in tja sem postavil človeka, ki sem ga oblikoval.

9 In jaz, Gospod Bog, sem naredil, da je iz zemlje zraslo vsako otipljivo drevo, ki je prijetno za človekovo oko; in človek ga je lahko videl. In prav tako je postalo živa duša. Kajti bilo je duhovno tisti dan, ko sem ga ustvaril; kajti ostal je v sferi, v kateri sem ga jaz, Bog, ustvaril, da, in sicer vse stvari, ki sem jih pripravil za človekovo uporabo; in človek je videl, da je dobro za hrano. In jaz, Gospod Bog, sem sredi vrta posadil tudi drevo življenja in tudi drevo spoznanja dobrega in hudega.

10 In jaz, Gospod Bog, sem napravil, da je iz Edena vzniknila reka, da je napajala vrt; in od tamkaj se je razdelila in so nastale štiri reke.

11 In jaz, Gospod Bog, sem prvo imenoval Pišón in tekla je okoli vse dežele Havíla, kjer sem jaz, Gospod Bog, ustvaril precej zlata;

12 in zlato tiste dežele je bilo dobro in tam je tudi bdelij in kamen oniks.

13 In druga reka se je imenovala Gihon; prav ta je tekla okoli vse dežele Etiopije.

14 In tretja reka se je imenovala Tigris; ta je tista, ki gre proti vzhodu Asúrja. Četrta reka pa je bila Evfrat.

15 In jaz, Gospod Bog, sem vzel človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval.

16 In jaz, Gospod Bog, sem človeku zapovedal, rekoč: Z vseh dreves v vrtu smeš jesti,

17 toda z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej, vendar se lahko sam odločiš, kajti dano ti je; toda pomni, da to prepovedujem, kajti tisti dan, ko boš z njega jedel, boš zagotovo umrl.

18 In jaz, Gospod Bog, sem rekel svojemu Edinorojencu, da ni dobro, da bi bil človek sam; zatorej mu bom naredil pomoč, ki mu bo primerna.

19 In iz zemlje sem jaz, Gospod Bog, oblikoval vsako žival na polju in vsako ptico pod nebom; in zapovedal sem jim, naj pridejo k Adamu, da bi videl, kako jih bo imenoval; in prav tako so bile žive duše; kajti jaz, Bog, sem vanje dahnil dih življenja in zapovedal, naj ima vsako živo bitje táko ime, kakor je Adam le-to imenoval.

20 In Adam je dal imena vsej živini in pticam neba in vsaki živali na polju; za Adama pa se ni našla pomoč, ki bi mu bila primerna.

21 In jaz, Gospod Bog, sem napravil, da je na Adama legel trden spanec; in spal je in vzel sem eno njegovih reber in zaprl meso na mestu le-tega;

22 iz rebra pa, ki sem ga jaz, Gospod Bog, vzel iz človeka, sem naredil žensko in jo pripeljal k človeku.

23 In Adam je rekel: To sedaj vem je kost mojih kosti in meso mojega mesa; imenovala se bo móžinja, ker je vzeta iz moža.

24 Zato bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi; in bosta eno meso.

25 In oba sta bila gola, človek in njegova žena, in ju ni bilo sram.