Spomnite se, spomnite

Božične duhovne minute Prvega predsedstva 2023

Tracy Y. Browning

druga svetovalka v generalnem predsedstvu Osnovne

nedelja, 3. december 2023

Kjer živim, se zdi, da vsa narava okrog mene z mesecem novembrom potone v spanec. Šelestenje zelenega listja, ki je v pomladnih in poletnih mesecih poplesavalo v vetrcu in mi prepevalo, zdaj zamenjajo gola drevesa ter zvok drobljenja suhega in padlega listja pod mojimi nogami. Nekoč radostne ptice potihnejo in zdi se, da prijetni vonji cvetnih lističev in cvetja v zraku izginejo. Stvari v svetu narave, ki jih povezujem z življenjsko energijo, za nekaj časa poniknejo, in v vsej tišini in v vsej razsežnosti, ki ostane – ko se leto tako zaključuje in tik preden pozabim ostati vesela – pride dar božiča.

In v svojem kotičku velikega Božjega sveta se spomnim. Spomnim se in sem pozorna na drevje, ki je zimzeleno in oddaja vonje lesa, arom in zemlje. Spomnim se in sem pozorna na rože in jagode, ki so rdeče kot škrlat ali bele kot sneg, in prisluhnem poznanim kolednicam, ki ogrejejo srca in domove in zgradbe čaščenja in oznanjajo »radost svetu«, ko sem pozorna na simbole božiča, o katerih z menoj »prepevata nebo in narava« in me spodbujata, naj se spomnim.

Eden od čudežev tega časa v letu je, da se zdi, da ves krščanski svet, in veliko ljudi izven naših meja, v tem času načrtno išče in si življenja zapolni z emblemi, ki nas za božič spominjajo.

Božič je most, preko katerega gremo, ki nas vodi v novo leto. In ko pridemo na drugo stran, se nas prosi, naj razmislimo o čudežu »večnega Boga, Gospoda, Stvarnika koncev zemlje«,¹ ki se je rodil v preprostih okoliščinah v Davidovem mestu, »dete, povito in položeno v jasli«.² Ko se podamo na božično romanje, sebe lahko vidimo kot sodobne modre može in ženske, ki se ozirajo k zvezdam na vrhu zimzelenih drevesc in v lučke, ki se svetijo vse okrog nas, in se silno razveselimo³ znamenj, ki so pred nami, da nas vodijo in usmerjajo na potovanju k Jezusu Kristusu, k njemu, ki je »luč sveta«.⁴ Če ujamemo vonj sladke začimbe, ki je v tem času v zraku, nas morda spomni, naj s seboj prinesemo darove, ki jih lahko poklonimo Sinu »živega Boga«⁵ – ne zlata in kadila in mire,⁶ temveč žrtvovanje svojega strtega srca in skesanega duha.⁷ In tisti med nami, ki imamo otroke radi in zanje skrbimo, smo lahko kakor sodobni pastirji, ki bdijo nad svojo čredo⁸ in poslušajo zemeljske angele, ki jih Gospod pošilja, da nam rečejo, naj se ne bojimo, kajti vodil nas bodo do tja, ker lahko najdemo Odrešenika.⁹ Se mar ne spomnimo teh dobrih novic o veliki radosti zašepetati v ušesa svojih otrok kot pričevanje? Zato da se, ko z otroškim čudenjem oprezajo za božičnimi barvami rdeče in zelene, zlate in bele, spomnijo čistega in popolnega odkupnega žrtvovanja svojega Odkupitelja Jezusa Kristusa, ki jim ponuja dar odrešenja ter novega in večnega življenja.

Božič nam omogoča, da se podamo na duhovno potovanje v Betlehem, da bi dobili pričevanje o Odrešeniku Jezusu Kristusu in da bi potem to pričevanje ponesli naprej in ga z razvezanimi jeziki ter voljnimi nogami in rokami oznanjali¹⁰ in pričevali o vsem, kar smo spoznali o njem. Na to romanje k Odrešeniku se lahko podamo tako, da se spomnimo.

Bog nam daje dar spominjanja, da ne pozabimo Darovalca, da občutimo njegovo brezmejno ljubezen do nas in da se ga tudi sami naučimo ljubiti. Starodavni prerok Moroni nas opominja, naj se spomnimo, da »vsak dober dar pride od Kristusa«.¹¹ Naš Odrešenik darov ne daje kakor svet – posvetnih, delnih in ki jih razjeda čas. Jezus Kristus ponuja večne darove, in sicer bistvene darove, ki vključujejo:

darove Duha, kot so znanje, modrost, pričevanje in vera,¹²
dar Svetega Duha,
dar večnega življenja.

In ko razmišljamo o velikih in majhnih »dobrih darovih«, ki smo jih prejeli v življenju, mar ne vidimo Gospodove roke, ki nas rešuje, opogumlja in tolaži?

Čeprav v srcih in mislih včasih zatavamo in se od njega oddaljimo, nam njegova stalnost zagotavlja, da nas Gospod ne pozabi – ne za božič, ne sicer. Gospod je izjavil, da smo vrezani na dlani njegovih rok.¹³ Vselej drži svoje obljube. Spomni se zavez, ki jih je sklenil z nami in našimi očeti. Naše molitve k nebeškemu Očetu sliši in nanje odgovori, bodisi gremo na kolena bodisi prosimo v svojih kamrah ali imamo priprošnje v srcih. Spomni se, kakor je učil predsednik Russell M. Nelson, »posredovati v življenjih tistih, ki vanj verujejo«.¹⁴ Spomni se in nam odpusti tolikokrat, kolikor krat se pokesamo. Spomni se in z nami govori preko svetih spisov in prerokov, da bi nam pomagal, da bi vedno našli pot nazaj domov – ne glede kako močno smo zatavali in kako dolgo. In spomni se nam pošiljati svojega Duha, da se še naprej trudi z nami, ko si prizadevamo, da bi spolnjevali svojo sveto obljubo, da se ga bomo vselej spominjali.¹⁵

Predsednik Spencer W. Kimball je učil: »Ko v slovarju iščete najpomembnejšo besedo, /…/ bi to lahko bila spomniti se. Kajti vsi vi ste sklenili zaveze, /…/ naša največja potreba pa je, da se spomnimo.« In nadaljuje: »Zato gre vsak vsako nedeljo na zakramentni sestanek – da bi vzel zakrament in poslušal, kako duhovniki molijo, ‘da bi se ga vselej spominjali in izpolnjevali njegove zapovedi, ki jim jih je dal’. /…/ Ta beseda je spomniti se. Spomniti se je program.«¹⁶

Če se spomnimo Boga, nas to navdihuje, da zanetimo moč svojega duhovnega zagona, in nas spodbuja, da ravnamo, kakor bi on. Razmislite o naslednjih naukih, za katere nas je predsednik Nelson prosil, naj se jih spomnimo:

»Naj v vašem življenju zmaga Boga« in »naklonite mu pošten del svojega časa.«
»Prosite za čudeže in jih pričakujte.«
»V življenju /…/ se ne prepirajte,«¹⁷ in bodite mirovniki.¹⁸

Božič je lahko priložnost, da se na te prošnje odzovemo in se svobodno odločimo, da se bomo spomnili in več razmišljali o Jezusu Kristusu in da bomo dojemljivi za razmislek o čudežu njegovega rojstva ter da bomo začutili in ravnali v skladu z višjim smislom tega, da smo z Božjimi otroki prijatelji. Embleme spominjanja, ki so značilni za božični čas, pogosto prepoznamo:

ko se spomnimo poslati božična voščila prijateljem, družini in neznancem.
ko se spomnimo, da v izraz ljubezni dajemo darila.
ko se spomnimo, da smo radodarni do tistih v stiskih in gostoljubni do tistih, ki pridejo k nam domov.
ko se spomnimo poudariti pomembnost družinskih srečanj in običajev, zaradi česar je božič drugačen in poseben.

Globoka ljubezen do tega, da pripravimo enake obroke, da ponovno dosledno pripovedujemo družinske zgodbe in da božična drevesca okrasimo z okraski, ki jih vsako leto postavimo na ogled, vse to so za številne pomembne dejavnosti, ki ohranjajo spontano željo, da bi se spomnili izkušenj, ki se nam zdijo pomembne. Posebni obroki, določene zgodbe in praznični okraski nam lahko služijo kot spominki za naše zbrane spomine. Prav zaradi večje želje, da bi bili v tem času v letu bolj dobrodelni, se lahko osredotočimo na svojo namero, da bi se spomnili in bili hvaležni. Posebna vrsta ljubezni, ki smo je deležni ob prihodu božiča, je tudi priložnost, ki nam je dana, da svoje upe in dejanja položimo v Jezusa Kristusa: »[Spomnite se], [spomnite], da morat[e] temelje sezidati na skali našega Odkupitelja, ki je Kristus, Božji Sin.«¹⁹ Spomnite se, da ko zaključujemo eno leto in se podamo čez most v novega – kot modri moški in ženske, kot budni pastirji – da to naredimo z močjo Gospodove roke.²⁰

Kjerkoli torej živite v svetu, se spomnite in bodite pozorni na različne simbole, ki vas nagovarjajo, da se ozrite h Kristusu. Ob vsem, kar v tem času v letu poudarjamo, ob vsakem predanem voščilu, ob vsakem človeku, ki ga nosimo v mislih, ne pozabimo pravega Darovalca – tega, ki nas nikoli ne pozabi in nam daje moč, da se ga z njegovim Duhom spomnimo za božič in vselej. On prinaša »radost svetu« in nas v srcih prosi, naj pripravimo prostor zanj,²¹ da bomo sprejeli svojega Kralja. On je trdni temelj na poti, po kateri potujemo. On je Luč sveta in Sin živega Boga. Pričujem v njegovem imenu, in sicer v imenu Jezusa Kristusa, amen.