Občutek topline

María Marta Molina de Monterroso

(po resnični zgodbi)

Avtorica živi v mestu Gvatemala v Gvatemali.

»Obdal te bom z rokami svoje ljubezni« (Nauk in zaveze 6:20).

A young Guatemalan boy in the font after being baptized hugging his father. Boy in bed with stomach pains Boy in hospital bed with his parents at his side.

Bilo je lepo, jasno jutro v San José Pinuli, mestecu blizu Gvatemale. »Komaj čakam!« je Joshua rekel sestrici. Danes je bil njegov krstni dan!

Ko je družina prispela v cerkev, sta se Joshua in očka oblekla v bela oblačila. Joshua je bil sprva malce napet. Toda očka ga je držal za roko, ko sta se spustila po stopničkah v krstilnik, in ni občutil tolikšne napetosti. Ko je Joshua prišel iz vode, se mu je na obrazu narisal velik nasmeh.

Oba sta se preoblekla v suha oblačila. Potem so Joshui očka in strici in dedek položili roke na glavo. Potrdili so ga za člana Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Joshua je slišal očka reči: »Prejmi Svetega Duha.«

»Tako srečen sem!« je rekel, ko je močno objel očka.

Spominjaj se obljub, ki si jih danes dal,« je rekel očka. »Če se jih boš, bo Sveti Duh lahko vselej s tabo. Nikdar ne boš zares sam.«

Nekega jutra nekaj mesecev kasneje se je Joshua objokan zbudil. Zelo ga je bolel trebuh! »Mama!« je Joshua zakričal iz postelje. »Trebušček me močno boli!«

Trebuh ga je vse bolj bolel. Niti hoditi ni mogel. Očka mu je dal duhovniški blagoslov, potem pa sta ga z mami odpeljala k zdravniku.

Zdravnik je rekel, da ga bo treba takoj operirati. Zvenelo je zastrašujoče.

»Odpeljali te bomo v posebno sobo za operacije,« je rekel zdravnik. »Ničesar ne boš čutil, ker boš spal. Starši pa te bodo čakali tule zunaj.«

Joshua je bil še bolj prestrašen. Zakaj starša ne moreta ostati v sobi z njim? Ni mogel prenehati jokati.

Mama je nežno spregovorila: »Kaj lahko naredimo, da se boš počutil bolje?« je rekla.

»Vem, kaj lahko naredimo,« je rekel. »Prosim, zapojta z mano hvalnico ‘Božji sem otrok’. Potem pa še enkrat molimo.«

Ko so tiho peli, se je Joshua spomnil, da so to pesem peli na njegovem krstu. In ko so molili, je razmišljal o tem, kar je očka rekel na dan njegovega krsta: »Sveti Duh je lahko vselej s tabo. Nikdar ne boš zares sam.«

Joshua je bil še vedno prestrašen, ko so ga medicinske sestre odpeljale v operacijsko dvorano. Zdravnik in medicinske sestre so nosili maske, tako da ni videl njihovih obrazov. A ko jim je pogledal v oči, je vedel, da so njegovi prijatelji in da bodo dobro poskrbeli zanj.

Po operaciji so zdravniki rekli, da bo moral počivati. Še vedno je bil utrujen in bolelo ga je, toda bolečina v trebuhu je bila znosna. Ni mu šlo več na jok. Vedel je, da bo z njim dobro.

»V srcu sem nekaj začutil,« je Joshua rekel mami in očku. »To je bil občutek topline.«

»To je eden od načinov, kako občutimo Svetega Duha,« je rekla mama.

Joshua je pokimal. Bil je vesel, da je imel dar Svetega Duha. Zaradi Svetega Duha ne bo nikdar zares sam.