Tako hrupno!
Povsod je tako hrupno. Kje naj Luke najde mir?
Luke je zavzdihnil. Povsod je bilo tako hrupno. Brata Tadd in John sta se spet prepirala. Njuno kričanje je skozi zaprta vrata njune sobe slišal celo na koncu hodnika. In sestra Lizzie je spet dala glasbo na ves glas. Bum. Bum. Bum. Enakomerni ritem nizkih tonov je slišal celo na koncu hodnika.
Luke je brata poskusil prositi, naj prenehata. »Pojdi stran,« mu je rekel Tadd. Luke je potem prosil Lizzie, naj utiša glasbo. Glasbo je dala še bolj na glas.
Luke je hotel ven, kjer bi lahko premišljeval. Vendar je deževalo.
A obstajal je tih kraj, kamor bi Luke lahko šel. Včeraj sta mu starša dala lastno sobo – ki mu je ni treba deliti s Taddom in Johnom. Je v kleti. Je ravno dovolj velika za posteljo in mizo. A Luke lahko zapre vrata sobe in pobegne pred hrupom.
Šel je po stopnicah dol v svojo novo sobo. Ozrl se je po škatlah, ki jih je prej prinesel dol. Zagledal je Jezusovo sliko, ki je štrlela iz škatle. To sliko je dobil na dan, ko se je krstil. Ko jo je gledal, se je vedno pomiril.
Sliko je vzel iz škatle. Postavil jo je na mizo. Potem je pokleknil k molitvi. »Nebeški Oče,« je rekel, »tukaj je včasih tako hrupno. Prosim, pomagaj mi, da bom našel malce miru.«
Luke se je ulegel na posteljo. Premišljeval je o Jezusu. V Osnovni je izvedel, da je Jezus vedno lahko tesno ob njem. Sveti Duh pa lahko vedno prinese mir.
Mami in oči se bosta kmalu vrnila z dela. Pogovorila se bosta s Taddom in Johnom. Prepiranja bo konec. Za nekaj časa. Pogovorila se bosta z Lizzie. Utišala bo glasbo. Za nekaj časa. Dokler mami in oči spet ne bosta odšla.
A Luke je bil za zdaj v postelji. Gledal je Jezusovo sliko. »Prosim, nebeški Oče,« je zašepetal. »Prosim, pomagaj mi občutiti mir ne glede na to, kaj se dogaja drugje v hiši.«
Kasneje je nekdo potrkal na vrata njegove sobe. »Ali grem lahko naprej?« je vprašala mama. »Kako si?«
»Tadd in John sta se spet prepirala,« je rekel Luke. »Lizzie pa zelo naglas posluša glasbo.«
»Vem. Težko je, kajne?« je rekla mami. »Oči se prav zdaj pogovarja s tvojima bratoma. Jaz pa bomo nocoj govorila z Lizzie. A najprej sem hotela videti, kako si.«
»V redu sem. Vesel sem, da imam to sobo,« je rekel Luke.
»Jaz tudi,« je rekla mami. »Vidim, da si na mizo dal Jezusovo sliko.«
Luke se je nasmehnil. »Sem. In pomagal mi bo, da bom iz sobe napravil miren kraj.«