»Kofta za kosilo«, Prijatelj, julij 2023, 12–13.

Kofta za kosilo

Katrina McPheters

(po resnični zgodbi)

»Kaj je ta čudna stvar, ki jo ješ?«

Zgodba se je zgodila v ZDA.

Roy se je usedel za mizo in odprl vrečko s kosilom. Z družino so se pravkar preselili in to je bil njegov prvi dan v novi šoli. Mama mu je pripravila njegovo najljubšo armensko jed, kofto. Komaj je čakal, da jo bo jedel!

Roy je odvil povoščeni papir, v katerega je bila zavita kofta. Na pogled je bila kot daljša, tanka mesna kroglica. Oboževal je vonj po začimbah, ki so se pekle v mesu. Z luknjo v sredini je bila podobna mali piščalki. Pristavil jo je k ustnicam in zapihal. Nato je ugriznil. Slastno!

»Hej,« je rekel fant na drugi strani mize. »Kaj je ta čudna stvar, ki jo ješ?«

Roy je začutil, da je zardel. »To je moje kosilo.«

»No, ni videti zelo dobro.« Fant se je zasmejal.

Roy ni vedel, kaj naj reče. Ni vedel, da nihče drug tu ne je kofte. Ni želel, da ga imajo za čudaka! Zato je pospravil kosilo in stekel na prosto za odmor.

Po šoli je Roy našel mamo, ki je jemala stvari iz škatle s kosilom.

»Nočem več vzeti kofte s seboj v šolo,« je rekel Roy.

»Zakaj?« je vprašala mama. »Saj je tvoja najljubša hrana.«

Roy ji je povedal, kaj se je zgodilo v šoli. »Bilo mi je tako nerodno!«

»Žal mi je,da se je to zgodilo,« je rekla. »Večina tukajšnjih ljudi ni še nikdar poskusila kofte. Kaj če bi dala drugim otrokom priložnost, da jo poskusijo?«

»Zakaj?« je vprašal Roy. »Ne bodo je jedli.«

»No, ne moreš vedeti, če jih ne vprašaš. Vem, da je težko najti nove prijatelje. A vsi smo Božji otroci. Včasih moramo drug drugega le bolje spoznati.«

Roy je razmislil. Ni želel, da se mu smejijo. Želel pa je med kosilom ponuditi otrokom boljšo priložnost, da bi razumeli. In kofta je res okusna.

Prikimal je. »Prav. Pripraviva jih več.«

Naslednji dan pri kosilu je Roy globoko zajel sapo. Usedel se je poleg fanta, ki se mu je smejal.

Roy je odprl vrečko s kosilom. »Bi kdo od vas rad poskusil malo armenske hrane?«

Drugi otroci so se zbrali okrog, ko je Roy odvijal kofto.

»Jaz bom poskusil,« je rekel fant.

»Jaz tudi,« je dodala deklica. Roy je razdelil kofte, da so jih lahko vsi poskusili. Vsi so odgriznili grižljaj.

»To je pa res dobro!« je rekel fant. »Kako se imenuje?«

»Kofta,« je rekel Roy.

»Zakon!« Fant se je nasmehnil. »Sem John. Ali bi se igrala med odmorom?«

S polnimi usti je lahko Roy le prikimal. Mama je imela prav – tudi oni so bili Božji otroci! In ker je delil kofte, je navsezadnje dobil prijatelje.