Kako me je opogumil Sveti Duh

Mathias P., 13 let, Viktorija, Avstralija

Ko sem bil majhen, so zdravniki mojim staršem povedali, da imam selektivni mutizem. Gre za anksiozno motnjo, zaradi katere težko govoriš z drugimi. Govoril sem lahko le z ožjimi družinskimi člani.

Ves čas sem čutil tesnobo, še zlasti če me je kdo ogovoril. Molitev mi je vedno pomagala, da sem se počutil bolje, in me je umirila. Obiskoval sem tudi šolskega svetovalca, da mi je pomagal. A zdelo se mi je, da ne napredujem. Skoraj sem bil na tem, da odneham, a še sem imel vero.

Bližal se je moj osmi rojstni dan. Starši so mi dali izziv, naj berem Mormonovo knjigo in molim, da se bom lažje odločil, ali naj se krstim. Vsak večer sem molil in vprašal, ali naj se krstim. Vedno sem dobil enak odgovor – toplino in mir v srcu. Vedel sem, da mi Sveti Duh govori, da je krst pravilna odločitev.

Ko sem po krstu prejel dar Svetega Duha, sem slišal besede, polne upanja, ljubezni in spodbude. Vedel sem, da me bo Sveti Duh tolažil in me opogumljal.

Odločil sem se, da bom skušal govoriti s svojim najboljšim prijateljem Charlijem. Ves teden sem poskušal, vendar je bilo tako težko. Nekega dne pa sva bila s Charlijem sama na šolskem vrtu. V mislih sem tiho zmolil. Nebeški Oče, prosim, pomagaj mi, da izrečem vsaj eno besedo.

Nato sem odprl usta in rekel: »Hej, Charlie!« Bil je zares presenečen. Bil sem tako srečen!

Po tem dnevu sem lažje uresničil še več ciljev. Kmalu sem govoril skoraj z vsemi! Hvaležen sem, da me je Sveti Duh opogumil in sem lahko govoril s Charlijem.