»Odpuščajmo kakor Nefi«, Prijatelj, jan. 2024, 4–5.
Odpuščajmo kakor Nefi
Aisea ni hotel biti večno jezen na Josha.
Zgodba se je zgodila v ZDA.
Aisea je stekel in brcnil žogo soigralcu Timothyju. Gledal je, kako je Timothy zamahnil z nogo in brcnil žogo v gol.
»Gol!« je vzkliknil Timothy, ko je žoga priletela v mrežo.
Aisea se je razveselil. Zmagali so!
Ko je odhajal z igrišča, se je počutil odlično! Potem pa ga je Josh, eden od otrok v drugi ekipi, ozmerjal z grdim imenom.
Aisea je bil presenečen in prizadet. Ni vedel, kaj naj reče. Pogledal je v tla in počasi šel do soigralcev.
»Uspelo nam je!« je rekel Timothy. »Dobra podaja, Aisea.«
Toda Aisea se ni počutil dobro. Ne po tem, kar mu je rekel Josh! Bil je žalosten in jezen.
Aisea je preostanek dneva čutil, kako ga to močno teži. Josha ni več maral.
Tistega večera je Aisea sedel z družino med preučevanjem svetih spisov. Poskušal je poslušati sestro, ko je brala. Vendar ni mogel nehati razmišljati o tem, kar je rekel Josh.
Aisea je listal po straneh Mormonove knjige. Ustavil se je pri odlomku iz svetih spisov v Prvem Nefiju. Govoril je o času, ko so bili bratje do Nefija neprijazni.
»In zgodilo se je, da sem jima odkritosrčno odpustil,« je pisalo v odlomku.*
Nefi je odpustil svojim bratom? je pomislil Aisea. Celo potem, ko so bili tako hudobni?
Aisea je pomislil na Josha. Ni se hotel večno oklepati slabih občutkov do Josha. Star je bil komaj deset let!
Aisea je hotel biti kakor Nefi. Joshu bi lahko odpustil, prav kakor je Nefi odpustil svojim bratom. In če bi Josh spet rekel kaj grdega, bi ga samo prosil, naj tega ne dela.
Občutil je toplino in ljubezen. Bilo je, kakor da bi Sveti Duh govoril: »Prav ravnaš.«
»Aisea, kaj si se naučil iz teh verzov?« je vprašala mama.
Aisea je pogledal kvišku. »Oprosti, bral sem drug odlomek iz svetih spisov,« je rekel. Družini je povedal, kaj se je zgodilo pri nogometu.
Mama in oče sta Aisea potegnila v objem. »Žal mi je, da je bil Josh nesramen do tebe,« je rekel očka. »Kar je rekel, ni res. Vendar je v redu, če se počutiš prizadet.«
Aisea se je nasmehnil. »Hvala! Nekaj časa sem bil res jezen. Zdaj pa, ko sem bral svete spise, nočem biti jezen nanj. Rad bi mu odpustil. Se že počutim bolje!«
»To je čudovito!« se je nasmehnila tudi mama. »Odpustiti ni vedno lahko. A imaš prav. Splača se!«
Aisea je pogledal svoje svete spise. Pomagali so mu! Ni ga več težilo kot prej. Namesto tega je v srcu začutil toplino in popoln mir.
Ilustrirala: Alyssa Tallent