»Navdih glede čipsa«, Prijatelj, jan. 2024, 14–15.
Navdih glede čipsa
Mayo je obšel močan občutek, naj preveri sestavine.
Zgodba se je zgodila v ZDA.
Maya je narezala jagode in jih dala v skledo s sadno solato. Sadje je bila njena najljubša hrana. Rada je imela lepe žive barve. In nikoli ji ni bilo treba skrbeti, če ga je jedla!
Maya je imela veliko alergij na hrano. Morala je biti previdna, saj bi zaradi uživanja napačne hrane lahko hudo zbolela. Ko je bila majhna, je po nesreči popila malo kravjega mleka in je težko dihala. Morala je v bolnišnico. Ni hotela, da bi se to ponovilo.
Včasih je bilo težko jesti druge jedi, kot so jih jedli prijatelji in družina. Vendar je vedela, da je pomembno, da ostane varna.
Maya je sadno solato odnesla na pult. »Solata je pripravljena.«
Oče je dvignil pogled od posode, v kateri je nekaj mešal. »Odlično! Naši gostje bodo vsak čas tu.«
Maya je zaslišala trkanje na vrata in stekla, da bi jih odprla. Družina Johnson in misijonarji so se ji nasmehnili s preddverja. Johnsonovi so bili družinski prijatelji. Maya je bila vesela, da jih spet vidi. Na široko je odprla vrata, da so vsi vstopili.
Ko so čakali na večerjo, je eden od misijonarjev Mayi pokazal čarovniški trik. Ni mogla ugotoviti, kako ji iz ušes potegne kovanec!
Kmalu je bil čas za hrano. Brat Johnson je izrekel molitev. Potem so se vsi postavili v vrsto, da bi si napolnili krožnike.
Ko je na vrsto prišla Maya, si je postregla z veliko merico sadne solate. Preskočila je hrano, za katero je vedela, da vsebuje mleko.
Potem je vzela veliko vrečko čipsa in si ga nekaj stresla na krožnik. Videti je bil enak kot tisti, ki ga je že jedla. Enega si je dala v usta.
Ko pa je začela gristi, jo je obšel močan občutek. Preveri sestavine, ji je v mislih spregovoril glas.
Maya je nehala žvečiti. Pogledala je seznam sestavin na embalaži. Čips je vseboval mleko!
Maya je pograbila prtiček in kar najhitreje izpljunila čips. V oči so ji stopile solze. Ni ga pogoltnila. Ampak ali se bo vseeno zgodilo kaj slabega?
»Mami! Oči!« Maya je stekla k staršema. »V usta sem dala čips z mlekom!«
»V redu je,« je rekla mama. »Pojdiva po zdravilo.« Maya je pogoltnila tabletko, ki ji jo je dala mama, in nekajkrat globoko vdihnila. Oče je Mayo držal, medtem ko so čakali, da bo zdravilo prijelo.
Čez nekaj minut je mama rekla: »Kako se počutiš?«
Maya je bila še vedno prestrašena. Toda s telesom ni bilo nič narobe. »Mislim, da sem v redu. Ampak ali bi lahko dobila blagoslov?«
»Seveda,« je rekel oče. »Prosimo misijonarje za pomoč.«
Maya se je usedla na stol, očka in misijonarji pa so ji na glavo položili roke. Blagoslovili so jo, da bo varna. Maya je bila pomirjena. Vsi slabi občutki so izginili.
»Kako si vedela, da moraš preveriti sestavine?« je vprašala mama.
»Začutila sem svarilo Svetega Duha!«
Oče jo je močno objel. »Tako vesel sem, da si poslušala.«
Maya je prikimala. Vedela je, da jo nebeški Oče ljubi in da zanjo skrbi.