»Postanimo resnični zmagovalci«, Za moč mladih, mar. 2023.
Postanimo resnični zmagovalci
Felipe je eden najboljših na svetu v borilnih veščinah, kot so karate, judo in mešane borilne veščine. A služenje misijona je njegova prva prioriteta.
Foto: Shirley Brito
Felipe F. iz zvezne države Pará v Braziliji ni povprečen osemnajstletnik. Tekmuje na tekmovanjih v mešanih borilnih veščinah (MMA), judu in karateju. In v tem, kar dela, je precej dober. V MMA je zmagal na mednarodnem tekmovanju Iron Man. Je dvakratni parajski državni prvak, brazilski podprvak in mednarodni podprvak v judu. In je desetkratni parajski državni prvak, desetkratni brazilski prvak, južnoameriški prvak, panameriški prvak in trikratni svetovni prvak v karateju. Oho!
Razlogi za njegov uspeh
Felipe trenira od svojega sedmega leta. A verjame, da je največji razlog za njegov uspeh Bog. »Vedno molim za Gospodovo pomoč,« pravi.
Felipe se na zadnjem panameriškem prvenstvu v karateju ni počutil prav samozavestno. Nato pa mu je oče dal duhovniški blagoslov. »Potem sem bil bolj zbran in to mi je pomagalo, da sem tisti dan osvojil prvenstvo. Na zadnjih dveh tekmah, na katerih sem zmagal, mi je ostala le ena sekunda. Vsi so mislili, da je nemogoče. Naredil sem nepričakovan gib, ki mi je pomagal do zmage, in zame je bilo vse to zaradi očetovega blagoslova.
Oče mu je z leti dal veliko blagoslovov. Felipe ve, da to, da dobi blagoslov, ne pomeni, da bo vedno zmagal, vendar verjame, da mu Gospod lahko pomaga, da ostane zbran in izboljša svoje talente. »To mi pomaga, da sem bolj prepričan vase,« pravi Felipe. »Vem, da sem ne glede na rezultat imel Gospodovo pomoč.«
Preostala družina je prav tako velika podpora. Felipe je na nekem prvenstvu v MMA svojo družino videl na tribuni. »Vsi so bili tam in vzklikali moje ime. Ostal sem brez besed.« Dodaja: »Izredno sem hvaležen za očeta in mater, ki sta mi pokazala pravo pot.«
Felipe čuti, da mu je to, da je sledil tej poti, pomagalo v športu. Prijatelji so se mu pogosto smejali, ker ni počel tega, kar so počeli oni. A Felipe tega ne obžaluje. »Prav kakor evangelij prinaša blagoslove, v športu prav tako prinaša dosežke! To, da s prijatelji ne grem na zabavo in jem prave stvari, oboje vpliva na rezultat.«
Odločitev za služenje misijona
Zdaj, ko je Felipe star osemnajst let, ima veliko priložnosti. Nedavno so ga povabili, da bi treniral na prestižni akademiji za MBV, in ima ponudbe managerjev z vsega sveta. A najprej bi rad služil misijon.
»To je zame lahka odločitev,« pravi. »Gospod je na prvem mestu. Drugo lahko počaka, ker te vedno blagoslovi, če si poslušen.«
K njegovi motivaciji je prispeval Felipov starejši brat Júnior, ki se je nedavno vrnil z misijona. Felipu je rekel, da ni boljšega kot služiti misijon, in naj gre, četudi ga bodo ljudje skušali prepričati, naj ne gre.
In Felipu so ljudje govorili, naj ostane. V njegovi širši družini je veliko ljudi, ki niso člani Cerkve. »Ne razumejo, da ima služenje misijona večjo vrednost od bogastva in slave. Ko se zgodijo takšni trenutki, preprosto skušam učiti evangelij,« pravi Felipe. In eden od teh trenutkov je pripeljal do velike misijonarske izkušnje.
Felipu je nedavno umrl bratranec in Felipov stric je žaloval zaradi sinove smrti. Felipe je stricu povedal za načrt odrešitve. Stric ga je po tem objel in se opravičil, ker mu je rekel, naj ne gre na misijon. »Rekel je, da imam dar, da se ljudi dotaknem v srcu, in da moram služiti,« se spominja Felipe. »To je bil zame poseben trenutek, ko je nekdo, ki se mu ni sanjalo, kaj je misijon, razumel njegov pravi namen.«
Bil pa je čas, ko niti Felipe ni bil prepričan glede misijona. »Vsak dan sem bral svete spise in nekega večera sem močno dvomil o svoji odločitvi. Začel sem premišljevati: ‘Naj ostanem in še nekoliko dlje tekmujem?’ A potem sem v Mormonovi knjigi bral o Nefijcih, ki so postajali nehvaležni in ponosni. Jakob jih je učil, da morajo Gospoda dati na prvo mesto. [Gl. Jakob 2:12–21.] Tisti trenutek nisem imel nobenega dvoma več o svoji odločitvi.«
»Danes vem, kaj hočem, in vem, da se bom vrnil z misijona in bom nekako blagoslovljen. Lahko bo v MMA ali v čem drugem, a vem, da nam Bog daje, kar potrebujemo.«
Moč vsakdanje spreobrnitve
Felipe vselej ni čutil takšnega navdušenja in samozavesti glede misijona – ali Cerkve. »V mojem življenju je bil čas, ko v evangeliju nisem bil tako močan, in vedno sem čutil, kakor da bi mi nekaj manjkalo,« pravi. »Saj poznate tiste, ki samo hodijo v cerkev in ne počnejo ničesar drugega? Takšen sem bil jaz.« Potem ko se je o služenju misijona pogovoril z bratom in škofom, se je odločil, da bo začel moliti in vsak dan brati svete spise.
»Mislim, da mi je pomagala vsakdanja spreobrnitev. Odraščal sem v Cerkvi in nekaj časa nisem iskal spreobrnitve, ker sem odraščal v domu z vero in sem mislil, da je to zadosti. A zdaj si vsak dan prizadevam za pričevanje.«
Zmagovalec zaradi Gospoda
Felipe se zaveda, da odločitev za to, kar je prav, ne pomeni, da bo vedno zmagal ali da bodo šle stvari po njegovo. »Spomnim se, da sem šel na tekmovanje, prepričan, da sem pripravljen, in sem v prvi rundi izgubil. Drugič sem poškodovan ostal doma. Spomnim se, da sem se zgodaj prebudil in zrl v strop in se spraševal, ali je sploh vredno. Včasih sem se hotel kar obrniti in spet zaspati, a sem vstal in šel na trening. To, da si zmagovalec, presega trenutek zmage. To je nekdo, ki zmaga vsak dan, premaga poraze, premaga preizkušnje.«
Odrešenik je Felipejeva spodbuda, da bo zmagal v vseh življenjskih vidikih. »Če hočemo postati, kakršen je Jezus, moramo delati, kar dela, in vselej skušati trdno stati, se krepiti in pomisliti, kaj bi naredil on. V dejanjih me vsak dan navdihuje to, da bi bil kakor on. Ko vidim nekaj, kar lahko spremenim, molim in prosim za odpuščanje in si prizadevam, da bi bil vedno boljši. Resnični zmagovalec je tisti, ki velikokrat pade in se celo sredi razočaranj pobere in gre naprej.«
»Zmagovalec sem zaradi Gospoda,« pravi Felipe. »Če ga ne bi bilo, ne vem, kje bi bil. A prepričan sem, da ne bi imel vsega tega, kar imam danes. Ker živim po evangeliju, sem zmagovalec v življenju in v športu.«