Izgubljeni in pot, ki pelje domov
Odlomki
Richard Burde: Vrnitev izgubljenega sina
Kdo od nas ni skrenil s poti svetosti, nespametno misleč, da lahko najdemo več sreče, če gremo po svoji samoljubni poti?
Kdo od nas se ni počutil ponižnega, strtega srca in si obupno želel odpuščanja ter milosti?
Morda se nekateri celo sprašujejo: »Ali se je sploh mogoče vrniti? Ali me bodo bivši prijatelji za vedno označili, zavrnili in se me izogibali? Ali je bolje, da kar ostanem izgubljen? Kako se bo odzval Bog, če se bom poskušal vrniti?
Prilika [o izgubljenem sinu] nam odgovarja na to.
Naš nebeški Oče bo pritekel k nam s srcem, prekipevajočim od ljubezni in sočutja. /…/
Nebesa se bodo radostila zaradi naše vrnitve. /…/
Čeprav so vas odločitve morda odpeljale daleč od Odrešenika in njegove Cerkve, Veliki Zdravitelj stoji na poti, ki pelje domov in vam izreka dobrodošlico. In mi kot člani Cerkve Jezusa Kristusa si prizadevamo posnemati njegov zgled in vas sprejmemo kot svoje brate in sestre, kot svoje prijatelje. Veselimo se in praznujemo z vami. /…/
Ne domišljam si, da je vrnitev nekaj lahkega. O tem lahko pričujem. Dejansko je morda najtežja odločitev, ki jo boste kdaj sprejeli.
A pričujem, da bo v trenutku, ko se boste odločili vrniti in hoditi po poti našega Odrešenika in Odkupitelja, njegova moč prišla v vaše življenje in ga spremenila.