17:36

»Pridite k meni!«

predsednik Henry B. Eyring

prvi svetovalec v Prvem predsedstvu

Kristus nam je s svojimi besedami in zgledom pokazal, kako naj se mu približamo.

Hvaležen sem, da sem z vami na tej konferenci Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. To je Kristusova Cerkev. Ko vstopimo v njegovo kraljestvo, prevzamemo njegovo ime. On je Bog, Stvarnik in je popoln. Mi pa smo smrtniki, podvrženi smrti in grehu. Vendar nam iz ljubezni do nas in naših družin kliče, naj pridemo bliže k njemu. Rekel je, naj se mu približamo in se bo on približal nam, naj ga marljivo iščemo in ga bomo našli, naj prosimo in bomo prejeli, naj trkamo in se nam bo odprlo.¹

V tem velikonočnem času se spomnimo, zakaj ga imamo radi in na obljubo, ki jo da svojim zvestim učencem, da bodo postali njegovi ljubi prijatelji. Odrešenik je to obljubil in nam povedal, kako pride k nam, če mu služimo. Primer tega je v razodetju Oliverju Cowderyju, ko je s prerokom Josephom Smithom pri prevajanju Mormonove knjige služil Gospodu. Gospod je Oliverju rekel, da mu je spregovoril zaradi njegovih želja in naj te besede ohrani v srcu. Zvesto in marljivo naj spolnjuje Božje zapovedi in obdal ga bo z rokami svoje ljubezni.²

Zaradi največkrat preprostih dejanj poslušnosti zapovedim sem izkusil radost tega, da sem se približal Odrešeniku in da se je on približal meni.

To ste že doživeli. Morda takrat, ko ste se odločili, da se boste udeležili zakramentnega sestanka. Meni se je to zgodilo neko nedeljo ko sem bil še zelo mlad. V tistih časih smo zakramentni sestanek imeli zvečer. Spomin na dan pred več kot petinšestdesetimi leti, ko sem izpolnil zapoved, da se zberemo z družino in svetimi, me še vedno zbližuje z Odrešenikom.

Zunaj je bilo temno in hladno. Spomnim se, da sem tisti večer, ko sem bil v kapeli s starši, občutil svetlobo in toplino. Vzeli smo zakrament, ki ga je blagoslovilo in razdelilo Aronovo duhovništvo, in se z nebeškim Očetom zavezali, da se bomo vselej spominjali njegovega Sina in spolnjevali njegove zapovedi.

Na koncu sestanka smo zapeli hvalnico »Abide with Me; ’Tis Eventide,« (Ostani z mano ta večer), ki vključuje naslednje besede: »Odrešenik, ostani z mano ta večer.«³

Tisti večer sem občutil Odrešenikovo ljubezen in bližino. Občutil sem tolažbo Svetega Duha.

Hotel sem, da bi ponovno občutil Odrešenikovo ljubezen in bližino, kot sem jo v mladosti na tistem zakramentnem sestanku. Tako sem nedavno spolnjeval še eno zapoved. Preučeval sem svete spise. Vedel sem, da mi bo Sveti Duh z branjem svetih spisov omogočil, da bom občutil to, kar so občutili učenci vstalega Gospoda, ko se je odzval na njihovo povabilo, naj vstopi v njihov dom in ostane z njimi.

Bral sem o dogodkih tretjega dne po Kristusovem križanju in pokopu. Zveste žene in drugi so videli, da je bil kamen odvaljen od groba in da njegovega telesa ni tam. Iz ljubezni do njega so prišle, da bi mu mazilile telo.

Angela sta stala tam in vprašala, zakaj jih je strah, rekoč:

»Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji: ʻSin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi, biti mora križan in tretji dan vstati.ʼ«⁴

Evangelij po Marku dodaja napotke enega od angelov: »Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru: ʻPred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.ʼ«⁵

Apostoli in učenci so se zbrali v Jeruzalemu. Bili so prestrašeni in začudeni, kot bi bili nemara tudi mi, ko so govorili o tem, kaj jim pomenijo Gospodova smrt in poročila o tem, da je vstal.

Dva učenca sta tistega popoldneva hodila po cesti iz Jeruzalema v Emavs. Vstali Kristus se je prikazal na cesti in hodil z njima. Gospod je prišel k njima.

Lukova knjiga nam omogoča, da hodimo z njima:

»In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima.Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. Rekel jima je: ʻO kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?ʼ Žalostna sta obstala in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: ʻSi ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?ʼ«⁶

Povedala sta mu, da sta žalostna, ker je Jezus umrl, ko pa sta trdno verjela, da bo on Izraelov Odkupitelj.

Verjetno je bilo v glasu vstalega Gospoda moč zaznati sočutje, ko je spregovoril tema dvema žalostnima in žalujočima učencema:

»In on jima je rekel: ʻO nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je [Mesija] to pretrpel in šel v svojo slavo?ʼ Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.«⁷

Nato je napočil trenutek, ki mi je kot majhnemu dečku ogrel srce:

»Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: ʻOstani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.ʼ In vstopil je, da bi ostal pri njiju.«⁸

Odrešenik je tisti večer sprejel povabilo, naj vstopi v hišo svojih učencev v bližini vasi Emavs.

Sédel je, da bi jedel z njimi. Vzel je kruh, ga blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Oči so se jima odprle, da sta ga spoznala. Potem pa je pred njunimi očmi izginil. Luka je za nas zapisal, kaj sta ta dva blagoslovljena učenca občutila. »In rekla sta drug drugemu: ʻAli ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma.ʼ«⁹

Še tisto uro sta se učenca naglo vrnila v Jeruzalem, da bi enajstim apostolom povedala, kaj se jima je zgodilo. Tedaj pa se je Odrešenik ponovno prikazal.

Ponovil je prerokbe svojega poslanstva, da odkupi grehe vseh otrok nebeškega Očeta in da pretrga spone smrti.

»Rekel jima je: ʻTako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči.«¹⁰

Odrešenikove besede izpričujejo resnico tako nam, kot so jo učencem tedaj. Mi smo priče teh reči! In sijajno nalogo, ki smo jo sprejeli, ko smo se krstili v Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, nam je pred stoletji ob Mormonovih vodah pojasnil prerok Alma:

»In zgodilo se je, da jim je rekel: Glejte, tukaj so Mormonove vode (kajti tako so se imenovale) in ker torej želite priti k Božji čredi in se imenovati njegovo ljudstvo in ste voljni nositi drug drugega bremena, da bi bila lahka; da, in ste voljni žalovati s tistimi, ki žalujejo; da, in tolažiti tiste, ki potrebujejo tolažbo, in biti Božje priče ob vsakem času in v vsem in na vsakem kraju, kjer bi utegnili biti, prav do smrti, da vas bo Bog lahko odkupil in boste prišteti k tistim od prvega vstajenja, da boste lahko imeli večno življenje - sedaj vam povem, če je to želja vašega srca, kaj imate proti, da bi se krstili v Gospodovem imenu kakor priče pred njim, da ste z njim stopili v zavezo, da mu boste služili in spolnjevali njegove zapovedi, da bo nad vas lahko obilneje izlil svojega Duha? In ko so ljudje sedaj te besede slišali, so od radosti plosknili z rokami in vzkliknili: To je želja našega srca.«¹¹

Sklenili smo zavezo, da bomo, dokler bomo živeli, dvigovali ljudi v stiski in bili Odrešenikove priče.

Pri tem bomo uspešni le, če bomo občutili ljubezen do Odrešenika in njegovo ljubezen do nas. Če bomo zvesti danim obljubam, bomo občutili, da imamo Gospoda še rajši, ker bomo čutili njegovo moč in bližino, ko mu bomo služili.

Predsednik Thomas S. Monson nas je pogosto opomnil, kaj Gospod obljublja svojim zvestim učencem, ko pravi, da bo tam, kjer ga bodo sprejeli, kajti šel bo pred njimi in bo na naši desnici in na naši levici, da bo njegov Duh v našem srcu, njegovi angeli pa okrog nas, da nas bodo bodrili.¹²

Obstaja še en način, kako smo občutili, da se nam je Gospod približal. Ko mu predano služimo, se približa našim ljubljenim družinskim članom. Vsakič, ko so me poklicali, naj se zaradi služenja Gospodu z družino preselim ali pa odpotujem sam, sem spoznal, da je Gospod blagoslavljal ženo in otroke. Pripravil je ljubeče služabnike in priložnosti, da so se moji družinski člani z Gospodom zbližali.

Tudi vi ste bili v življenju deležni tega blagoslova. Številni imate ljubljene, ki ne hodijo po poti v večno življenje. Sprašujete se, kaj lahko še naredite, da bi jih pripeljali nazaj. Zanašate se lahko na Gospoda, da se jim bo približal, ko mu boste verno služili.

Spomnite se Gospodove obljube Josephu Smithu in Sidneyju Rigdonu, ko sta bila zaradi Božjega dela proč od družine. Gospod je svojima prijateljema, Sidneyju in Josephu, povedal, da sta njuni družini dobro, da so v njegovih rokah in da bo z njimi naredil, kakor se mu zdi dobro, kajti v njem je vsa moč.¹³

Kakor Alma in kralj Mozija, nekateri zvesti starši so Gospodu služili dolgo in dobro, vendar so imeli otroke, ki so skrenili navkljub temu, da so se njihovi starši žrtvovali za Gospoda. Naredili so vse vse, kar so lahko, tudi s pomočjo ljubečih in zvestih prijateljev.

Alma in sveti v njegovih dneh so molili za njegovega sina in za sinove kralja Mozija in prikazal se jim je angel. Vaše molitve in molitve tistih, ki udejanjajo vero, bodo Gospodove služabnike spodbudile, da bodo pomagali vašim družinskim članom. Pomagali jim bodo, da se bodo odločili za pot domov k Bogu, celo takrat, ko jih napadajo Satan in njegovi privrženci, katerih namen je uničiti družine v tem življenju in v večnosti.

Spomnite se besed, ki jih je angel izrekel Alma mlajšemu in Mozijevim sinovom, ko so se upirali: »In spet, angel je rekel: Glej, Gospod je uslišal molitve svojega ljudstva in tudi molitve svojega služabnika Alma, ki je tvoj oče; kajti molil je z veliko vere glede tebe, da bi spoznal resnico; kajti s tem namenom sem prišel, da te prepričam o Božji moči in polnomočju, da bodo molitve njegovih služabnikov uslišane po njihovi veri.«¹⁴

Vam, ki molite in služite Gospodu, ne morem obljubiti, da boste prejeli vsak blagoslov, ki si ga nemara želite zase in svojo družino. Pač pa vam obljubljam, da se vam bo Odrešenik približal in blagoslavljal vas in vašo družino z najboljšim. Potolaženi boste z njegovo ljubeznijo in čutili, da ste bližje pri njem, ko boste pripravljeni služiti drugim. Ko boste oskrbovali rane ljudem v stiski in očiščenje njegove odkupitve ponudili tistim, ki obžalujejo greh, vas bo Gospodova moč podpirala. Njegove roke so iztegnjene z vašimi, da pomagajo in blagoslovijo otroke nebeškega Očeta, tudi tiste v moji družini.

Za nas je pripravljena veličastna vrnitev domov. Takrat bomo videli, da je Gospod, ki smo ga imeli radi, izpolnil obljubo. On nam bo izrekel dobrodošlico v večnem življenju z njim in nebeškim Očetom. Jezus Kristus je to opisal takole, ko je rekel,

naj si prizadevamo graditi in utrjevati njegov Sion - in naj v vsem spolnjujemo njegove zapovedi.

In če bomo spolnjevali njegove zapovedi in vztrajali do konca, bomo imeli večno življenje, ki je največji od vseh Božjih darov.¹⁵

Kajti tisti, ki bodo živeli, bodo podedovali zemljo, tisti pa, ki bodo umrli, se bodo odpočili od vseh svojih del in njihova dela jim bodo sledila; in prejeli bodo krono v bivališčih Očeta, ki jih je Jezus Kristus pripravil zanje.¹⁶

Pričujem, da lahko z Duhom upoštevamo povabilo nebeškega Očeta: »To je moj ljubljeni Sin. Poslušajte ga!«¹⁷

Kristus nam je s svojimi besedami in zgledom pokazal, kako naj se mu približamo. Vsak otrok nebeškega Očeta, ki se je odločil, da skozi vrata krsta vstopi v njegovo Cerkev, bo imel v tem življenju priložnost, da se bo učil o njegovem evangeliju in da bo od njegovih poklicanih služabnikov slišal povabilo: »Pridite k meni!«¹⁸

Vsak služabnik, ki se je z njim zavezal v kraljestvu na zemlji in v svetu duš, bo prejel Božje vodstvo po Duhu, ko bo v imenu Boga blagoslavljal druge in jim služil. In občutili bodo njegovo ljubezen in se radostili v tem, da so se z Gospodom zbližali.

Tako gotovo pričujemo o Gospodovem vstajenju, kot bi bil tam tistega večera z učencema v hiši ob cesti v Emavs. Prav tako gotovo vem, da živi, kot je to vedel Joseph Smith, ko je v palmyrskem gaju v svetlobi čudovitega jutra videl Očeta in Sina.

To je prava Cerkev Jezusa Kristusa. Le v duhovniških ključih, ki jih ima predsednik Thomas S. Monson, se nahaja moč, da smo lahko pečateni, da bomo večno živeli z nebeškim Očetom in Gospodom Jezusom Kristusom. Na sodni dan bomo iz oči v oči stali pred Odrešenikom. To bo radosten čas za tiste, ki so se Gospodu približali tako, da so mu v tem življenju služili. Radostni bodo, ko bodo slišali besede: »Prav, dobri in zvesti služabnik.«¹⁹ O tem pričujem kot priča vstalega Odrešenika in našega Odkupitelja v imenu Jezusa Kristusa, amen.