Sporočilo Prvega predsedstva – februar 2018
Vselej se ga spominjajmo
Ali si lahko skupaj z mano predstavljate preroka Moronija, kako na zlate plošče vpisuje poslednje besede Mormonove knjige? Bil je sam. Videl je propad svojega naroda, svojega ljudstva in svoje družine. Dežela je bila »en nenehen krog« vojne (Mrm 8:8). Vendar je imel upanje, kajti videl je naš dan! In od vsega, kar bi lahko zapisal, nas je pozval, naj se spominjamo (gl. Mor 10:3).
Predsednik Spencer W. Kimball (1895–1985) je navdušeno učil, da bi najpomembnejša beseda v slovarju lahko bila pomniti. Ker smo z Bogom sklenili zavezo, je rekel: »Naša največja potreba je, da se jih spominjamo.«1
Povsod v svetih spisih lahko naletite na besedo pomniti. Ko je Nefi svaril svoje brate, jih je pogosto pozval, naj pomnijo Gospodove besede in naj pomnijo, kako je Bog rešil njihove prednike (gl. 1 Ne 15:11, 25; 17:40).
Kralj Benjamin je v svojem čudovitem poslovilnem nagovoru besedo pomnite uporabil sedemkrat. Upal je, da bo njegovo ljudstvo pomnilo »Božjo veličino /…/ in njegovo dobroto in počasnost v jezi« do njih (Moz 4:11; gl. tudi 2:41; 4:28, 30; 5:11–12).
Ko je Odrešenik uvedel zakrament, je učence pozval, naj znamenja vzamejo v »spomin« na njegovo žrtvovanje (Lk 22:19). V vsaki zakramentni molitvi, ki jo slišimo tako vi kot jaz, besedi vselej sledi beseda spominjati (gl. NaZ 20:77, 79).
Moje sporočilo je povabilo, in sicer prošnja, da se spominjajte. Sledijo trije predlogi tega, česa bi se lahko spominjali vsak teden, ko vzamete sveti zakramentni znamenji. Upam, da vam bodo v pomoč, kot so meni.
Spominjajte se Jezusa Kristusa
Prvič, spominjajte se Odrešenika. Pomnite, kdo je bil, ko je bil na zemlji, kako je govoril z drugimi in kako je s svojimi dejanji izkazoval prijaznost. Pomnite, s kom je prebil čas in kaj je učil. Odrešenik je »hodil /…/ iz kraja v kraj ter delal dobra dela« (Apd 10:38). Obiskoval je bolne. Bil je odločen, da bo izvrševal Očetovo voljo.
Predvsem pa se lahko spomnimo visoke cene, ki jo je plačal iz ljubezni do nas, da bi odstranil madeže naših grehov. Če se ga bomo spominjali, si bomo bolj želeli, da bi mu sledili. Želeli bomo postati malce prijaznejši, bolj odpuščajoči in bolj pripravljeni prizadevati si za Božjo voljo in jo udejanjati.
Pomnite, kaj morate delati bolje
Težko je pomisliti na Odrešenika – njegovo neomadeževanost in popolnost – ne da bi tudi premišljevali o tem, kako pomanjkljivi in nepopolni smo v primerjavi z njim. Sklenili smo zaveze, da bomo poslušni njegovim zapovedim, vendarle tega visokega merila pogosto ne dosežemo. Odrešenik pa je vedel, da se bo to zgodilo, zato nam je dal zakramentno uredbo.
Zakrament ima svoje korenine v starozaveznem običaju darovanja žrtev, ki je vključevalo priznanje greha (gl. 3 Mz 5:5). Živali ne žrtvujemo več, a grehe vseeno lahko opustimo. Sveti spisi to imenujejo žrtvovanje »[strtega srca] in skesanega duha« (3 Ne 9:20). K zakramentu pristopite skesanega srca (gl. NaZ 59:12; Mor 6:2). Če boste tako ravnali, boste prejeli odpuščanja grehov in ne boste zašli s poti, ki vodi nazaj k Bogu.
Pomnite, kako napredujete
Ko med zakramentno uredbo preiskujete svoje življenje, upam, da se v mislih ne osredotočate zgolj na to, kar ste storili narobe, ampak tudi na to, kar ste storili prav – trenutke, ko ste čutili, da sta nebeški Oče in Odrešenik z vami zadovoljna. Med zakramentom si lahko celo vzamete trenutek in Boga prosite, naj vam te stvari pomaga uvideti. Če boste to storili, obljubljam, da boste nekaj začutili. Začutili boste upanje.
Ko sem to storil, mi je Duh zatrdil, da sem, čeprav še zdaleč nisem popoln, danes boljši, kot sem bil včeraj. In to mi vliva zaupanje, da sem zaradi Odrešenika jutri lahko še boljši.
Vselej je dolgo časa in vključuje veliko osredotočenega truda. Iz izkušenj veste, kako težko je vseskozi zavestno misliti na eno stvar. Toda ne glede na to, kako dobro izpolnjujete obljubo, da se ga boste vselej spominjali, se on vselej spominja vas.
Odrešenik pozna vaše izzive. Ve, kako je, če vas težijo življenjske skrbi. Ve, kako nujno potrebujete blagoslov, ki pride, če se Gospoda vselej spominjate in ste mu poslušni – da vas bo njegov Duh lahko vselej spremljal (gl. NaZ 20:77; poudarek dodan).
Zato vas vsak teden vabi k zakramentni mizi in vam znova ponuja priložnost, da mu pričujete, da se ga boste vselej spominjali.
© 2018 Intellectual Reserve, Inc. Vse pravice pridržane. Natisnjeno v ZDA. V angleščini odobreno: 6/17. Prevod odobren: 6/17. Prevod dokumenta First Presidency Message, February 2018. Slovenian. 15046 177