S skrbnim služenjem do samostojnosti

Ko drugim pomagamo postati samostojni, jim pomagamo in jim skrbno služimo na Gospodov način.

Številni družinski člani, prijatelji in bližnji želijo postati samostojnejši. V cerkveni pobudi za samostojnost so člani Cerkve našli priložnost za služenje, izkazovanje skrbi in skrbno služenje, ko z načeli, ki prinašajo »večje upanje, mir in napredek«, blagoslavljajo druge.¹

»Bila sem doma«

Chrissy Kepler, Arizona, ZDA

Po ločitvi sem se spopadala s finančnimi težavami in se po osmih letih, ki sem jih prebila doma kot mama, poskušala ponovno zaposliti. Spopadala sem se tudi z duhovnimi izzivi in iskala resnico in vero, čeprav v kapelo nisem stopila, odkar sem bila najstnica.

Neko nedeljo sem doma pri svoji najstarejši sestri Priscilli, dejavni članici Cerkve, prala svoje perilo. Ko sem bila tam, me je Priscilla povabila, naj grem z njeno družino v cerkev – prvo povabilo zame v več kot petnajstih letih.

Sprva sem oklevala, a le večer prej sem Boga prosila, naj mi pokaže, kako naj se z njim zbližam. Ko sem začutila notranji klic, sem sklenila: »Zakaj ne bi šla, da bom poslušala in gledala kot odrasla oseba s svojim srcem in očmi?«

Ko smo bili na zakramentnem sestanku, sem v nedeljskem programu opazila objavo tečaja za samostojnost o osebnih financah. Nisem se bila pripravljena vrniti v cerkev, a čutila sem, kako me vleče na ta dvanajsttedenski tečaj. Ob sestrini in svakovi spodbudi sem se prijavila in pričakovala, da se bom naučila le, kako izdelati proračun in odplačati dolg. Vendar so me učne ure spremenile duhovno.

V prvih dveh tednih pouka sem bila presenečena nad duhovnimi sporočili, na tretjem predavanju pa sem začutila močno potrditev, da sem doma in da poslušam nove, a znane resnice. Odšla sem iz razreda in se odpeljala naravnost k Priscilli. V solzah sem jo vprašala: »Kako to v življenju lahko večkrat občutim?« Z misijonarji se je dogovorila, da me bodo začeli poučevati.

Člani mojega razreda za samostojnost so prihajali na misijonarske lekcije in me podpirali. Pustili so trajen pečat na moji duhovnosti in mi pomagali razviti pričevanje o evangeliju in sodobnih prerokih.

Do konca tečaja sem uvedla več posvetnih in duhovnih sprememb. Začela sem z novo službo v dobrem podjetju in odplačala več posojil.

Toda zaradi tečaja sem prejela še globlje, prijetnejše blagoslove. Navezala sem čudovita prijateljstva, razvila pozitiven odnos s spodbudnim škofom, pridobila pričevanje o desetini, prejela tempeljsko dovolilnico, obdaritev in doživela krst svojih dveh starejših otrok.

Pot do samostojnosti je še pred mano, toda preostanek poti bom cenila lekcije, ki sem se jih naučila, in prijateljstva, ki sem jih sklenila.

Povabite, udeležite se, okrepite

Leta 2014 je Cerkev začela s pobudo za samostojnost, da bi pomagala svetim iz poslednjih dni postati samostojni – tako finančno kot duhovno. Po uvodnem duhovnem delu se udeleženci odločijo za enega od štirih različnih dvanajsttedenskih tečajev.

Ker skupine za samostojnost delujejo kot svèt, nudijo čudovito priložnost, da poskrbijo za finančne, izobraževalne, strokovne in duhovne potrebe drugih. Člani skupin se drug od drugega učijo, se posvetujejo in med seboj podpirajo. Prav tako si izmenjavajo zamisli in so drug pred drugim odgovorni.

Molite o tem, katere družinske člane, prijatelje ali bližnje bi lahko povabili na tečaj samostojnosti in se ga z njimi udeležili. Pomnite, da načela samostojnosti lahko blagoslovijo vse Božje otroke, najsi so člani Cerkve ali ne.

»Vsakič, ko sem odšla iz razreda, sem se počutila ljubljeno«

Ko je Katie Funk z desetletnim sinom Vincentom decembra 2016 obiskala Tempeljski trg v Salt Lake Cityju v Utahu, je sebe štela za »zadovoljnega agnostika«. Cerkev je zapustila pri šestnajstih letih, pri sedemnajstih je postala mati samohranilka, se začela tetovirati in se navadila piti kavo. Toda med obiskom Tempeljskega trga je Vincent občutil Svetega Duha in mamo vprašal, ali bi lahko imel lekcije z misijonarji.

Katie je navkljub dvema službama in osemdeset urnem tedenskem delavniku preučevala evangelij z Vincentom in med obiski misijonarjev iskala odgovore na njegova vprašanja. Pomladi 2017 se je začela udeleževati cerkvenih sestankov, kjer je izvedela za cerkvene tečaje za samostojnost.

»Spoznala sem, da je to nekaj, kar mi lahko pomaga,« je rekla. »Morda mi ne bo več treba opravljati dveh služb oziroma se do konca življenja opirati na starše.«

Katie je tečaj razglasila za »neverjetno posvetno in duhovno spodbudo«, ne le zaradi tega, kar se je naučila, ampak tudi zato, kako jo je skupina sprejela in ji pomagala.

Kako lahko pomagate

Sledi nekaj njenih predlogov, kako cerkveno pobudo za samostojnost lahko izkoristimo kot priložnost za tako duhovno kot posvetno skrbno služenje:

»Podpirajte in spodbujajte. Skupina me je podpirala tako, da sem se vsakič, ko sem odšla iz razreda, počutila ljubljeno.«
»Spregovorite o svojih izkušnjah. Ker smo bili med seboj iskreni in odkriti, smo se v srcu počutili bolje. Nikoli ne veste, komu bo koristilo to, kar boste povedali.«
»Spregovorite. Govorim o tem, kako je moje življenje veliko boljše, ker plačujem desetino in hodim v cerkev. Na svoje delovno mesto vedenjske terapevtke nosim svojo knjižico Personal Finances for Self-Reliance (Osebne finance za samostojnost). V ustreznem trenutku drugim povem nekaj načel iz nje.«
»Pojdite na tečaj samostojnosti zase, toda bodite pozorni na tiste, ki bi morda potrebovali vašo pomoč. Zaradi spremenjenega delovnega urnika sem zamudila skoraj polovico učnih ur, toda člani moje skupine so z menoj ostali v stiku in me spodbujali. Celo takrat, ko nisem bila prisotna, je bil občutek, da še vedno pripadam, čudovit.