Ustvarite Sion
starešina Gerrit W. Gong
iz zbora dvanajstih apostolov
Kot sveti v poslednjih dneh, ki smo blagoslovljeni z obnovljenim evangelijem, smo poklicani, naj okrepimo Cerkev in gradimo Sion.
Slika zemljevida: Getty Images
Skozi vso zgodovino je Gospodovo ljudstvo skušalo ustvariti evangelijsko skupnost, kjer bi bival Gospod. Taka skupnost svetih postanemo, če se naučimo posvetiti in zediniti svoja srca in misli, če pravično ravnamo brez prepirov ali sporov ter pravično živimo brez revnih med nami (gl. Mojzes 7:18).
Zatem ko sta se John in Maria Linford na primer leta 1842 pridružila Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Gravelyju v Angliji, je John postal predsednik lokalne veje. A sorodniki in prijatelji niso čutili radosti, ki sta jo Linfordova našla v obnovi. Če Johna že niso mogli prepričati, da bi se novi veroizpovedi odrekel, potem so ga želeli k temu »prisiliti s stradanjem«, tako da so bojkotirali njegov čevljarski posel.
Leta 1856 je Stalni sklad za emigracijo Johnu in Marii omogočil, da se priselita v Dolino Slanega jezera. V New York sta odplula s tremi od svojih sinov. Od tam sta odpotovala v Iowa City v Iowi, od koder sta julija 1856 odšla z nesrečno skupino Jamesa G. Willieja s cizami.
Zgodaj 21. oktobra je John na obrežju reke Sweetwater v Wyomingu spregovoril svoje zadnje besede.
»Vesel sem, da smo prišli,« je rekel Marii, ko ga je vprašala, ali mu je žal, da so zapustili Anglijo. »Ne bom dočakal prihoda v Salt Lake, ti in fantje pa ga boste in ne obžalujem ničesar, kar smo prestali, da bodo najini fantje le lahko odraščali v Sionu in si tam ustvarili družine.«1
Kaj je Sion?
Le nekaj tem razen rojstva Gospoda Jezusa Kristusa je bolj navdihovalo starodavne in današnje preroke in svete kot zbiranje Izraelove hiše in gradnja Siona v poslednjih dneh kot priprava na Odrešenikov drugi prihod.2
Zakaj je Sion za svete iz poslednjih dni tako pomemben – tedaj in zdaj, kjerkoli je Gospodovo ljudstvo?
Starešina Bruce R. McConkie (1915–1985) iz zbora dvanajstih apostolov je izjavil: »Kadarkoli je Gospod imel svoje lastno ljudstvo, kadarkoli so obstajali tisti, ki so prisluhnili njegovemu glasu in se držali njegovih zapovedi, kadarkoli so mu njegovi sveti služili s trdnim namenom v srcu – od Adamovih dni do današnjega trenutka – je obstajal Sion.«3
Sveti spisi opisujejo sionsko skupnost. Henoh, prerok z veliko vere v Noetovih dneh, je »zgradil mesto, ki se je imenovalo Mesto svetosti, in sicer Sion« (Mojzes 7:19). Gospod je tam bival s svojim ljudstvom ter ga blagoslavljal skupaj z njegovo deželo (gl. Mojzes 7:16–18). Gospod je Henohu rekel: »Glej, jaz sem Bog; Človek Svetosti mi je ime« (Mojzes 7:35).
Težnja Siona je ustanoviti skupni kraj vere, ki temelji na celestialnih nebeških načelih. Tu Božje ljudstvo lahko hodi z Bogom in sam Bog najde dom.
Mormonova knjiga pričuje, da so se potem, ko je vstali Odrešenik prišel v Novi svet, »vsi ljudje po vsem obličju dežele /…/ spreobrnili h Gospodu /…/
In med seboj so imeli vse v skupni lasti; zato ni bilo bogatih in revnih, zasužnjenih in svobodnih, ampak so bili vsi osvobojeni in deležni nebeškega daru. /…/
In zgodilo se je, da zaradi Božje ljubezni, ki je prebivala v srcih ljudi, v deželi ni bilo prepira« (4 Nefi 1:2, 3, 15).
Oboroženi s pravičnostjo in z močjo
Henohovi dnevi so bili čas vojn, prelivanja krvi, strahu, teme in sovraštva – ko je bila »Satanova moč/…/ po vsem obličju zemlje« (Mojzes 7:24, gl. tudi 16., 17. in 33. verz). A Henoh je bil zvest in Gospod ga je pozval, naj kliče h kesanju.
Gospod mu je povedal, da se bodo podobne »velike stiske« (Mojzes 7:61) dogajale pred Kristusovim drugim prihodom. »Kakor živim, prav tako bom prišel v poslednjih dneh, v dneh hudobije in maščevanja, da izpolnim prisego, ki sem ti jo dal glede Noetovih otrok« (Mojzes 7:60).
V današnjih dneh je predsednik Russell M. Nelson pred kratkim pripomnil: »Na trenutno pandemijo [covida-19] gledam kot na le eno od številnih težav, ki pestijo naš svet, vključno s sovraštvom, državljanskimi nemiri, rasizmom, nasiljem, nepoštenostjo in pomanjkanjem civiliziranosti.«4 A vendar imamo preroško zagotovilo. Predsednik Nelson je rekel tudi:
»Živimo v času, ‘ki so ga naši predniki pričakovali z nestrpnim pričakovanjem’. [Nauk in zaveze 121:27.] Iz prve vrste v živo doživljamo, kar je Nefi videl samo v videnju, da se bo moč Božjega Jagnjeta spustila ‘na Gospodovo ljudstvo zaveze, ki je bilo razkropljeno po vsem obličju zemlje; in oboroženi so bili s pravičnostjo in z močjo Boga v veliki slavi’. [1 Nefi 14:14]
Vi, moji bratje in sestre, ste med temi moškimi, ženskami in otroki, ki jih je videl Nefi.«5
Tudi vsakega od nas se prosi, da zbira in blagoslavlja ljudi na obeh straneh tančice, gradi Sion in svet pripravlja na drugi prihod našega Odrešenika. »Od vseh ljudi, ki so kdaj živeli na planetu Zemlja,« je rekel predsednik Nelson, »smo mi tisti, ki sodelujemo v tem zadnjem velikem dogodku zbiranja.«6
Kako do tega cilja?
Kot sveti iz poslednjih dni, ki smo blagoslovljeni z obnovljenim evangelijem, smo »poklican[i] delati v [Gospodovem] vinogradu in graditi [njegovo] Cerkev in ustanavljati Sion« (Nauk in zaveze 39:13). To delo zahteva ljubezen, enotnost, vero, služenje, žrtvovanje in poslušnost.
»Kadar imajo ljudje Boga radi z vsem srcem in si pravično prizadevajo, da bi postali kakor on, je v družbi manj sporov in prepirov. Več je enotnosti,« je rekel starešina Quentin L. Cook iz zbora dvanajstih apostolov. Dodal je: »Enotnost je /…/ širok, obsežen pojem, a nedvomno ponazarja prvo in drugo največjo zapoved, naj ljubimo Boga in naj ljubimo sočloveka. Opredeljuje sionsko ljudstvo, v katerem so se ljudem srca in misli ‘prepletla v eno’ [Mozija 18:21].«7
S to ljubeznijo in enotnostjo udejanjamo vero, da pritegnemo Odrešenikovo odkupno daritev, ki nas lahko preobrazi, ko očistimo svoje srce in življenje (gl. Mozija 3:19, Nauk in zaveze 97:21). Zberemo tiste, ki želijo pravično priti h Gospodu. Preko svetih uredb in celestialnih načel pritegnemo v življenje moč pobožnosti (gl. Nauk in zaveze 105:5). Ker nas posvečuje zavezna pripadnost Bogu in drug drugemu, gradimo Sion in se pripravljamo na drugi prihod.
»Dobrotljivost je čista Kristusova ljubezen,« je dejal predsednik Henry B. Eyring, drugi svetovalec v Prvem predsedstvu. »Zaradi vere vanj in vseh učinkov njegove neskončne odkupne daritve boste vi in tisti, ki jih imate radi in jim služite, izpolnjevali pogoje za največji dar, da boste živeli v dolgo pričakovani in obljubljeni sionski družbi.«8
Pripravite se na prihodnje dni
Sodobni preroki učijo, da h Kristusu pridemo z osebno predanostjo, ne z dejansko lokacijo.
»Res je v zgodnjih dneh Cerkve spreobrnitev pogosto pomenila tudi preselitev,« je pojasnil predsednik Nelson. »Zdaj pa se zbiranje odvija v vsakem narodu. Gospod je odredil, naj se Sion ustanovi na vsakem področju, kjer je svojim svetim dal rojstvo in državljanstvo.«9
Ko sprejmemo izziv in blagoslov gradnje Siona v svojih družinah, vejah, oddelkih, kolih in skupnostih, z Johnom in Mario Linford zremo v dan, ko bodo naši otroci in vnuki »odraščali in vzgajali svoje družine v Sionu« v vsakem narodu, rodu in jeziku.
Ko na prvo mesto postavimo Gospoda in njegovo pravičnost, molimo, »da se bo njegovo kraljestvo na zemlji lahko nadaljevalo, da ga bodo prebivalci le-te lahko prejeli in bodo pripravljeni na prihodnje dneve, v katerih se bo Sin človekov spustil v nebesih, oblečen v sijaj svoje slave, da bo srečal Božje kraljestvo, ki je ustanovljeno na zemlji« (Nauk in zaveze 65:5).