Poklicani smo, da opravljamo dobra dela

starešina Ronald A. Rasband

iz zbora dvanajstih apostolov

Božje kraljestvo gradimo, ko služimo drugim, dvignemo svojo luč in se zavzemamo za versko svobodo.

Gideon je prepoznal lažni nauk, ko ga je slišal. Že pred tem ga je slišal od kralja Noeta in njegovih duhovnikov – duhovnikov, ki »so bili vzvišeni v ponosu srca« in ki so »jih v njihovi lenobi in v njihovem malikovanju in v njihovem vlačugarstvu podpirali z davki, ki jih je kralj Noe naložil svojemu ljudstvu« (Mozija 11:5–6).

Še huje, kralj Noe je dal usmrtiti preroka Abinadija in si je prizadeval pokončati Alma in njegove spreobrnjence (gl. Mozija 17; 18:33–34). Da bi napravil konec takšni hudobiji, je Gideon prisegel, da bo ustavil kralja, kateremu je prizanesel samo zaradi vdora Lamancev (gl. Mozija 19:4–8).

Kasneje je Gideon Noetove duhovnike upravičeno obtožil, da so odpeljali štiriindvajset lamanskih hčera. Ugotovil je, da se je Abinadijeva prerokba zoper ljudstvo izpolnila, ker se niso hoteli pokesati. (Gl. Mozija 20:17–22.) Pomagal je rešiti Limhijevo ljudstvo, ki je bilo v lamanskem suženjstvu (gl. Mozija 22:3–9).

Gideon je zdaj, že starejši, stal pred Nehorjem, ki je med ljudstvo vpeljal kvaziduhovništvo, znova naletel na ponos in hudobijo. Nehor je izvajal »pritisk na cerkev« in poskušal ljudi speljati s poti. (Gl. Alma 1:3, 7, 12, gl. tudi 2 Nefi 26:29.)

Pogumni Gideon je z Božjo besedo kot svojim orožjem Nehorja opomnil na njegovo hudobijo. Razjarjeni Nehor je z mečem napadel Gideona in ga ubil. (Gl. Alma 1:7–9.) Tako so se končali dnevi »pravičnega človeka«, ki je »med tem ljudstvom naredil veliko dobrega« (Alma 1:13).

Poslednji dnevi, v katerih živimo, nam ponujajo veliko priložnosti, da posnemamo Gideona kot »orodje v Božjih rokah« (Alma 1:8) tako, da služimo drugim (gl. Mozija 22:4), se zavzemamo za pravičnost in se zoperstavimo temu, kar ogroža našo svobodo čaščenja in služenja Bogu. Če upoštevamo Gideonov zvesti zgled, lahko tudi mi naredimo veliko dobrega.

Enotnost v služenju

»Kot [Odrešenikovi] privrženci si po vsem svetu prizadevamo, da bi imeli radi Boga in bližnje,« so rekli v Prvem predsedstvu. »Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni si močno želi blagosloviti druge in pomagati ljudem v stiski. Blagoslovljeni smo, da imamo sposobnost, sredstva in zanesljive stike po vsem svetu, da lahko opravljamo to sveto odgovornost.«¹

Hvaležen sem za nesebično služenje in delo, ki ga člani Cerkve nudijo v naših templjih in v svojih oddelkih, vejah in kolih. Hvaležen sem tudi, da člani Cerkve služijo v neštetih lokalnih, izobraževalnih in dobrodelnih organizacijah ter da vsako leto sodelujejo pri več tisoč človekoljubnih projektih, pri čemer darujejo na milijone ur v skoraj dvesto državah in ozemljih.²

Cerkev odpira nove priložnosti za služenje v več državah tudi preko pobude JustServe.org. Pobuda JustServe.org, ki jo sponzorira Cerkev in je na voljo vsakomur, ki želi blagosloviti druge, »povezuje potrebe po prostovoljcih v skupnosti s prostovoljci«, ki »izboljšujejo kakovost življenja v skupnosti«.³

Cerkev in njeni člani se prav tako povezujejo z dobrodelnimi organizacijami po vsem svetu. Po zaslugi svojih članov je bila Cerkev »leta 2022 največji posamezni donator krvodajalske akcije Rdečega križa«. Poleg tega je Rdečemu križu nedavno darovala 8,7 milijona dolarjev.⁴

Cerkev se povezuje z organizacijami, da bi projekte čiste vode in sanitarij izvedli na območjih po vsem svetu. Cerkev je leta 2022 sodelovala pri 156 takšnih projektih.⁵ Sodelujemo tudi z drugimi agencijami, ki prinašajo pomoč Božjim trpečim otrokom, in jim darujemo.⁶

»Ko združimo moči, da služimo ljudem v stiski,« je rekel predsednik Henry B. Eyring, drugi svetovalec v Prvem predsedstvu, »nas Gospod v srcu združi«.⁷

Dvignite svojo luč

Kot Odrešenikovi učenci svoje bližnje blagoslavljamo tudi tako, da spolnjujemo zaveze in živimo krščansko življenje. Mormonova knjiga uči, da »ljudje v cerkvi« ne le, da morajo izbrati pravičnost, temveč tudi poskrbeti, da se njihovi pravični glasovi slišijo, če želijo, da jih Gospod zaščiti in jim pomaga uspeti (gl. Alma 2:3–7, gl. tudi Mozija 29:27). Gospod pričakuje, da oznanjamo svojo vero in prepričanja ter povzdigamo svojo luč. »Glejte, jaz sem luč, ki jo povzdigate.« (3 Nefi 18:24)

»Odrešeniku ne služimo dobro, če se človeka bojimo bolj kot Boga,« je rekel predsednik Dallin H. Oaks, prvi svetovalec v Prvem predsedstvu. Dodal je: »Poklicani smo, da vzpostavimo Gospodova merila, ne da bi sledili posvetnim.«⁸

Gospodovi učenci se, najsi so v šoli, na delu ali pri igri, na počitnicah, na zmenku ali na spletu, ne sramujejo prevzeti Kristusovega imena (gl. Alma 46:21). S svojimi besedami in deli pričujemo, da Bog živi in da sledimo njegovemu Sinu.

»Naša vera ni popredalčkana oziroma zagotovo ne bi smela biti. Vera ni le za cerkev, ni le za dom, ni le za [šolo],« je dejal Paul Lambert, sveti iz poslednjih dni in izvedenec za verski pluralizem. »Zavzema vse, kar delate.«⁹

Ne vemo, kako s svojim pričevanjem, dobrim zgledom in dobrimi deli lahko vplivamo na druge. Toda če se bomo zavzemali za to, kar je prav, in dvignili Odrešenikovo luč, nas bodo ljudje opazili in nebesa bodo navijala za nas.

Zavzemajmo se za versko svobodo

Današnje kvaziduhovništvo z vse bolj sekularnimi družbami, ki izvajajo pritisk na vernike, ni dosti drugačno od tistega v času Mormonove knjige. Glas tistih, ki nasprotujejo bistveni vlogi veroizpovedi v javnem in političnem prostoru, je vse močnejši. Sekularisti in vlade, vključno s številnimi šolami in univerzami, vsiljujejo določeno ravnanje in širijo nemoralnost, ateizem in moralni relativizem.

Napadi na versko svobodo bodo uspeli, če se ne bomo zavzemali za svoje verske pravice. Nedavno sem učil: »Kot cerkev se pridružujemo drugim veroizpovedim in ščitimo ljudi vseh ver in prepričanj ter njihovo pravico, da se zavzemajo za svoja prepričanja.«¹⁰

V nebesih se je bíla vojna za moralno svobodno voljo – svobodo odločanja. Da bi ohranili svobodno voljo, moramo marljivo varovati versko svobodo.

Močna vera krepi in varuje družine, skupnosti in narode. Spodbuja poslušnost zakonu, vceplja spoštovanje do življenja in imetja ter uči dobrotljivost, poštenost in moralnost – vrline, ki so potrebne za ohranitev pravične, svobodne in civilne družbe. Za svojo vero se nam nikdar ni treba opravičevati.

Za naša misijonarska prizadevanja, naše namestniško delo v templjih, naša prizadevanja za izgradnjo Božjega kraljestva in samo našo srečo je potrebno, da se zavzemamo za versko prepričanje in svobodo. Te svobode ne moremo izgubiti, ne da bi izgubili drugih svoboščin.

Prerok Joseph Smith je učil: »Dušo mi navdihuje ljubezen do svobode – državljanske in verske svobode za ves človeški rod.«¹¹ Verska svoboda bo navdihnila tudi naše duše, če bomo sledili nasvetu cerkvenih voditeljev:

»Ostanite obveščeni o vprašanjih javnega pomena, nakar spregovorite pogumno in vljudno.«¹²
»Zavedajte se, da bo spodkopavanje verske svobode pomembno vplivalo na naše možnosti, da bomo močnejši in evangelijsko boj podkovani, da bomo blagoslovljeni s svetimi uredbami in se zanašali, da bo Gospod vodil svojo Cerkev.«¹³
»Vstanite in spregovorite ter potrdite, da Bog obstaja in da obstajajo absolutne resnice, ki jih določajo Božje zapovedi.«¹⁴
»Izpodbijajte zakone, ki bi ogrozili našo svobodo veroizpovedi.«¹⁵
»Pojdite v svet in opravljajte dobra dela, izgrajujte vero v vsemogočnega Boga in pomagajte druge pripeljati na srečnejši kraj.«¹⁶
Preučite vire na religiousfreedom.ChurchofJesusChrist.org in na religiousfreedomlibrary.org/documents.

Božje kraljestvo gradimo, ko služimo, dvignemo svojo luč in zagovarjamo versko svobodo. Naj nas Gospod blagoslovi v naših prizadevanjih, da bi delali »veliko dobrega« v družinskem krogu, skupnostih in narodi.