Sporočilo področnega voditelja

Zakaj zaveze

starešina Jack N. Gerard, Združene države

drugi svetovalec v srednjeevropskem področnem predsedstvu

Nebeški Oče je v predzemeljskem svetu preko odkupne daritve Jezusa Kristusa pripravil načrt, s katerim se lahko vrnemo v njegovo navzočnost. Pot, ki nas vodi domov, pogosto imenujemo pot zavez, ker pojasnjuje določila in pogoje za našo vrnitev. Zaveza je svet sporazum med Bogom in posameznikom ali skupino ljudi. Bog postavlja konkretne pogoje in nam obljublja blagoslove, če smo tem pogojem poslušni.¹ Predsednik Nelson je učil: »Vaša zavezanost, da Odrešeniku sledite tako, da z njim sklenete zaveze in potem te zaveze spolnjujete, bo odprla vrata vsakemu duhovnemu blagoslovu in privilegiju, ki je na voljo moškim, ženskam in otrokom vsepovsod.«²

Gospod je preroku Josephu Smithu razodel: »V nebesih je bil pred stvarjenjem tega sveta nepreklicno predpisan zakon, ki pogojuje vse blagoslove, in vsak Božji blagoslov dobimo zato, ker smo poslušni temu zakonu, ki ga pogojuje.«³ Starešina D. Todd Christofferson nas opomni: »Zaveze, ki jih Bog ponuja svojim otrokom, nas veliko več kot zgolj vodijo. Z njim nas zavezujejo in če smo z njim zavezani, lahko premagamo vse stvari.«⁴ Gospod nam je obljubil, da je zavezan, če delamo, kar reče, »če pa ne delate, kar rečem, obljube nimate«.⁵

Bog od nekdaj sklepa zaveze s svojim ljudstvom. Vemo, da se je Gospod zavezal z Adamom in Evo, s preroki za njima in s številnimi drugimi. Dandanes pogosto govorimo o zavezi, ki jo je Bog sklenil z Abrahamom, o abrahamski zavezi. Bog je obljubil, da bo Abrahama in njegovo potomstvo blagoslovil »z evangelijskimi blagoslovi, ki so blagoslovi odrešitve, in sicer večno življenje«.⁶

Kot dediči abrahamske zaveze smo odgovorni evangelij prinesti vsem narodom zemlje ter povabiti druge, naj pridejo h Kristusu in se z njim zavežejo. To, da druge povabimo h Kristusu, je povabilo, naj stopijo na pot zavez, naj si preko krstne zaveze odprejo vrata do vsakega blagoslova in naposled prejmejo največjega od vseh Božjih darov, dar večnega življenja.⁷

Blagoslovi, ki jih je Bog obljubil Abrahamu in njegovemu potomstvu glede velikega zbiranja v poslednjih dneh, se dandanes izpolnjujejo. Predsednik Nelson je izjavil: »To zbiranje je nekaj najpomembnejšega, kar se danes dogaja na zemlji. Nič drugega ni primerljivo po razsežnosti, nič drugega ni primerljivo po pomembnosti, nič drugega ni primerljivo po veličastnosti.« »Vsakič, ko naredite nekaj, kar nekomu pomaga – na obeh straneh tančice – ko napravite korak proti zavezam z Bogom in temu, da bi prejeli njune bistvene krstne in tempeljske uredbe, pripomorete k zbiranju Izraela. Tako preprosto je.«⁸

Vsak teden dobimo priložnost, da razmislimo o zavezah, ki smo jih sklenili z Bogom. Ko vredni vzamemo zakrament, se ponovno zavežemo in si prizadevamo, da se bomo Jezusa Kristusa vselej spominjali in prevzeli njegovo ime. Če bomo njegove zapovedi spolnjevali, nas bo vselej spremljal njegov Duh.⁹ Prav zaradi svojega zaveznega odnosa z Bogom slednjega spoznavamo in se pripravljamo, da se bomo vrnili domov, da bomo prejeli največjega od vseh Božjih darov. »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.«¹⁰