Sporočilo področnega voditelja
Kaj je prava spreobrnitev?
Septembra pred petindvajsetimi leti sva se z Jenny poročila v Avstraliji. Spoznala sva se dve leti prej na službenem potovanju v Čikagu in samo dva dneva po tem, ko sem jo spoznal, me je prešinila naslednja misel: »Poročil se boš s tem dekletom.« V preblisku navdiha sem se iz Londona odpravil na potovanje v Avstralijo, da bi Jenny povabil na zmenek, potem pa še v cerkev. Krstila se je štiri mesece kasneje in se preselila v London, da bi še večkrat lahko šla na zmenek. Zaročila sva se v Italiji manj kot leto dni kasneje, se poročila v Sydneyju, se potem pečatila v londonskem templju in kasneje postala starša najinim štirim čudovitim fantom. To je bila razburljiva romanca!
Ob praznovanju najine 25. obletnice poroke se z začudenjem spominjam, kako hitro sem se zaljubil in kako preprosto je bilo moje razumevanje ljubezni. Zadnjih petindvajset let me je naučilo, da je ljubezen veliko več kot tisti začetni občutek ’zaljubljanja’ – in je bolj povezana s služenjem in timskim delom, ko si prijatelja pomagata na svoji poti, da bi postala to, kar jima je Bog namenil postati. V zakonu sva imela kar nekaj vzponov in padcev, s solzami in glavoboli, pa tudi radosti in sreče – vse to je del načrta. In čeprav se je najina zgodba morda začela z ‘ljubeznijo na prvi pogled’, je ta prerasla v povsem drugačno vrsto ljubezni. Ljubezen ‘kot občutek’ neizogibno pride in gre, toda ljubiti ‘kot glagol’ ohranja in krepi zakon in lahko ustvari najbolj ljubeče odnose.
Veliko vzporednic vidim z našo duhovno spreobrnitvijo in postopkom tega, da postajamo učenci Jezusa Kristusa. Vsi smo blagoslovljeni s Kristusovo lučjo in vsak od nas ima edinstvene izkušnje z žarki svetlobe, ki nam pomagajo utrditi pričevanje o Bogu in njegovem Sinu Jezusu Kristusu. Vendar te duhovne izkušnje ne pomenijo nujno spreobrnitve oziroma nam ne dajo neomajne vere. Vsi doživljamo obdobja, ko se ne počutimo blizu Bogu, morda takrat, ko zaradi preizkušenj ali dvomov omahujemo; kakor veliki duhovnik Alma poudari z naslednjim navdihnjenim vprašanjem: »In sedaj glejte, povem vam, bratje moji, če ste v srcu izkusili spremembo in če ste začutili, da želite peti pesem o ljubezni odkupljenja, vas bi vprašal, ali lahko tako občutite sedaj?”
Tako kot ljubezen v zakonu tudi naša vera v Jezusa Kristusa potrebuje stalno nego, zalivanje in dnevno sončno svetlobo, kot je pojasnjeno v Almu 32. Večina od nas se spreobrne »vrstico za vrstico, nasvet za nasvetom, malo tukaj in malo tam«. Postopek tega, da postajamo učenec Jezusa Kristusa, je vseživljenjsko prizadevanje in nekaj, kar nam lahko prinese radost.
Naša radost v evangeliju Jezusa Kristusa izvira iz napredovanja po poti zavez in ko to počnemo, gradimo tesen, oseben odnos z našim Očetom v nebesih. »Približajte se mi in jaz se bom približeval vam.« Ko se mu prizadevamo približati, obilneje čutimo njegovo ljubezen v svojem življenju in se ga naučimo še bolj vzljubiti. Začnemo izpolnjevati mero svojega stvarjenja in dosegamo svoj božanski potencial ter doživljamo mir v srcu.
Po petindvajsetih letih zakona in po petdesetih letih udejstvovanja v cerkvi torej spoznavam, da je bistvo srečnega življenja v odnosih; tako z Očetom v nebesih kot z mojo ženo. In da med tem, kako se ta odnosa začneta in sčasoma razvijata, obstajajo neke vzporednice. Zelo sem hvaležen, da sta nebeški Oče in moja žena oba tako odpuščajoča, potrpežljiva in me podpirata v mojih skromnih prizadevanjih ter da mi oba izkazujeta toliko ljubezni. Ko svoj čas, talente in energijo osredotočam na ta dva zavezna odnosa, se zdi, da se vse drugo postavi na svoje mesto. In ko delam na enem od teh odnosov, se zdi, da mi pomaga pri drugem.
Pot do spreobrnitve se prav kakor zakonska zveza morda začne v preblisku navdiha, a se bo razcvetela v zavezni odnos z Bogom, ko nas bo navdajala njegova ljubezen.
V imenu Jezusa Kristusa, amen.