Seminare
Iloilo Lou Aoaoina 8: 3 Nifae 8–Mamona 6


“Iloilo Lou Aoaoina 8: 3 Nifae 8–Mamona 6,” Tusi Lesona a Tagata o le Vasega o le Tusi a Mamona (2024)

“Iloilo Lou Aoaoina 8,” Tusi Lesona a Tagata o le Vasega o le Tusi a Mamona

Iloilo Lou Aoaoina 8

3 Nifae 8-Mamona 6

Ata
laau laitiiti i laasaga eseese o le tuputupu ae

O le manatunatu i ai ma le iloiloina o lou aoaoina faaleagaga e mafai ona fesoasoani ia te oe e faalatalata atili atu ai i le Faaola. O lenei lesona ua faamoemoe e fesoasoani ia te oe e iloilo ai sini ua e faatutuina, ma le tuputupu a’e ua e oo i ai i le faagasologa o au suesuega talu ai nei o le 3 Nifae 8 e oo i le Mamona 6.

O mea e siaki a o lei tuuvaa

Sa faasoa mai e Peresitene Dieter F. Uchtdorf, a o i ai i le Au Peresitene Sili, se lesona taua sa ia aoaoina mai lona taimi o se pailate vaalele:

I le faafoeina o se vaalele, e vave lava ona e aoaoina e faapea o lau auala o le faigamalaga e faalagolago tele i le auala e te taulimaina ai aafiaga i fafo atu e pei o le matagi ma le tau. Peitai, o le mea e sili atu ona taua, o faaiuga e te faia e tali atu ai i na aafiaga i fafo atu. … Ina ia sa’o le faiga o na faaiuga, e fesoasoani le iloa po o gafea tonu o loo e iai. (Dieter F. Uchtdorf, “As You Embark upon This New Era,” BYU Speeches, Apr. 23, 2009, 4)

  • Aisea e taua ai mo se pailate ona iloa poo gafea tonu o loo iai a o lei faia ni faaiuga?

  • E faapefea ona fesootai le faataitaiga a se pailate e faailoa ai poo gafea tonu o loo iai, i le faaleleia o oe lava faaleagaga?

A o lei iloiloina ni autu patino sa e aoaoina i le seminare, mafaufau po o le a se mea ua tulaga ese ia te oe i se tulaga lautele. Atonu e fesoasoani fesili nei. Mafaufau e faamaumau au tali i totonu o lau api faamaumau mo suesuega.

  • O le a se mea ua e aoaoina mai au suesuega talu ai nei sa sili ona aoga?

  • O a ni suiga ua e maitauina talu ai nei i ou lagona ma uiga faaalia?

  • O a nisi o auala ua e faaaogaina ai mea sa e aoaoina?

Faamatalaina o le Mataupu Faavae a Keriso

Atonu e te manatuaina e lei leva ona faaali atu le Faaola toetu i sa Nifae, sa Ia faasoa mai upumoni taua e uiga i mea e tatau ona tatou faia e maua ai faamanuiaga o le ola e faavavau (tagai 3 Nifae 11:31–39 ma le 3 Nifae 27:13–22). E masani ona tatou ta’ua nei aoaoga o “le mataupu faavae a Keriso” (2 Nifae 31:21). O le a e maua se avanoa e faamatala ai aoaoga a le Faaola i au lava upu e ala i le faaaogaina o le tulaga faataitai lenei:

Vaai faalemafaufau faapea e i ai sau uo, o Iosia, ua faasolo ina fiafia i le Ekalesia. E ui ina fiafia o ia i mea o loo ia aoaoina, ae na te le o vaaia le manaomia ona papatiso.

Ata
aikona, faamaumau
  1. Tali fesili nei:

    • O a fuaiupu mai le Tusi a Mamona e mafai ona e faaaogaina e fesoasoani ai ia Iosia ia malamalama i le mataupu faavae a Iesu Keriso? (Afai e te le o mautinoa po o fea e amata ai, e mafai ona e vaai i le 3 Nifae 11:31–39 po o le 3 Nifae 27:13–22.)

    • O le a sou manatu e mafai faapefea ona fesoasoani aoaoga a le Faaola i nei fuaiupu e taulima ai le popolega o Iosia?

Toe tomanatu i ou lagona e uiga ia Iesu Keriso

O tusitusiga paia o se punaoa taua mo i tatou e aoao atili ai e uiga i le amio a Iesu Keriso. I le tele o lesona, e amata i le 3 Nifae 8–10, sa valaaulia ai oe e fai se lisi o mea na e aoaoina e uiga ia Iesu Keriso a o Ia auauna atu i tagata sa Nifaē ina ua mavae Lona Toetu. Atonu foi na i ai ni ou aafiaga na e vaai faalemafaufau ai i lou i ai a o auauna atu le Faaola i sa Nifae. O le manatunatu i au faamaumauga po o nisi o taimi na e vaai faalemafaufau ai, e mafai ona fesoasoani e te lagona ai le alofa mo ma mai i le Faaola.

Faaalu ni nai minute e iloilo ai lau lisi i lau api talaaga mo suesuega, ma vaavaai mo mea na e aoaoina e uiga ia Keriso e ono aafia ai ou lagona e uiga ia te Ia. I se isi itu, e mafai ona e iloiloina ulutala o mataupu po o mau na e faailogaina i lau suesuega o le 3 Nifae ma le mea lava lea e tasi i le mafaufau.

Ata
aikona, faamaumau
  1. Tali fesili nei:

    • O a nisi o mea e sili ona taua ua e aoaoina pe lagonaina e uiga ia Iesu Keriso a o e suesue i Lana galuega i sa Nifae? Aisea?

Auai ai i le Faapotopotoina o Isaraelu

A o e suesueina le 3 Nifae 15–16; 20–22; ma le 25, sa e aoaoina e uiga i le finagalo o le Alii e faapotopoto Isaraelu. Atonu na e faia ni fuafuaga e fesoasoani ai i se tasi ia latalata atili atu ia Iesu Keriso ma auai i galuega o le malumalu po o talafaasolopito o aiga.

Faaalu se minute e iloilo ai fuafuaga atonu na e faia talu ai nei e fesoasoani ai e auai i le faapotopotoina o Isaraelu.

Faaaoga nisi po o fesili uma nei e fesoasoani e iloilo ai lou alualu i luma i au fuafuaga:

  1. Tali ia lē itiiti ifo ma le lua o fesili nei.

    • O le a se mea ua e faia e faatino ai au fuafuaga?

    • O a ni mea na e aoaoina mai le faatinoina ai o au fuafuaga? Na faapefea ona e tuputupu a’e?

    • O le a le mea o loo e manao pea e fai e auai ai i le faapotopotoina o Isaraelu?

Lolomi