»Glasniki obnove: Prevod Mormonove knjige«, Pridi in hodi za menoj – doma in v cerkvi: Nauk in zaveze 2025 (2025)
»Prevod Mormonove knjige«, Pridi in hodi za menoj – doma in v cerkvi: 2025 (2024)
Glasniki obnove
Prevod Mormonove knjige
Aprila 1829, v mesecu, ko je Joseph Smith prejel 6.–9. razdelek Nauka in zavez, je bilo njegovo glavno delo prevod Mormonove knjige. Ne poznamo veliko podrobnosti glede čudežnega prevajalskega postopka, vemo pa, da je bil Joseph Smith videc, ki si je pomagal z orodji, ki jih je pripravil Bog: dva prozorna kamna, imenovana urim in tumim, in še en kamen, imenovan vidčev kamen.
Ko so ga kasneje prosili, naj pove, kako je bil ta zapis preveden, je dejal, »da ni namen, da bi svetu povedal vse podrobnosti«. Pogosto je preprosto rekel, da je bil preveden »z Božjim darom in močjo«.
Josephovo pričevanje podpirajo naslednje izjave očividcev prevajalskega postopka.
Po prepričanjih naj bi se ta zaboj, ki je pripadal Hyrumu Smithu, uporabljal za začasno skrivališče za zlate plošče.
Emma Smith
»Ko je mož prevajal Mormonovo knjigo, sem del te zapisovala, ko je narekoval vsak stavek, besedo za besedo, in ko je prišel do lastnih imen, ki jih ni znal izgovoriti, ali dolgih besed, jih je črkoval, in če sem se, ko sem jih zapisala, pri črkovanju kakor koli zmotila, me je ustavil in moje črkovanje popravil, čeprav ni mogel videti, kako sem jih tedaj zapisala. Sprva ni mogel izgovoriti niti besede Sarah, temveč jo je moral črkovati, jaz pa sem jo izgovorila namesto njega.«
»Plošče so pogosto ležale na mizi, ne da bi jih skušal skriti, zavite v platnen namizni prtič, ki sem mu ga dala, da jih je vanj ovil. Nekoč sem plošče potipala, ker so takole ležale na mizi, ter sledila njihovemu obrisu in obliki. Zdele so se pregibne kakor debel papir in so šelestele s kovinskim zvokom, ko si s prstom podrgnil ob rob, kakor človek včasih podrgne robove knjige. /…/
Verjamem, da je Mormonova knjiga božanskega izvora – o slednjem niti najmanj ne dvomim. Prepričana sem, da noben človek ne bi mogel narekovati zapisovanja rokopisa, če ne bi bil navdihnjen; kajti ko sem bila pisarka, mi je [Joseph] narekoval uro za uro; in ko se je po obrokih oziroma po prekinitvah vrnil, je nemudoma začel tam, kjer je končal, ne da bi rokopis pogledal ali da bi mu bilo treba kateri del prebrati. To je bilo zanj običajno. Bilo bi neverjetno, če bi to naredil učen človek; za nekoga tako nevednega in neukega, kot je bil on, pa je bilo preprosto nemogoče.«
Oliver Cowdery
»Z lastnim peresom sem zapisal celotno Mormonovo knjigo (z izjemo nekaj strani), kakor je prihajala iz prerokovih ust, ko jo je prevajal z Božjim darom in močjo, s pomočjo urima in tumima oziroma, kakor ju imenuje knjiga, svetima tolmačema. Na lastne oči sem videl in z lastnimi rokami otipal zlate plošče, s katerih je bila prevedena. Videl sem tudi tolmača.«