»Glasniki obnove: Krst za naše prednike, ‘veličasten nauk’«, Pridi in hodi za menoj – doma in v cerkvi: Nauk in zaveze 2025 (2025)
»Krst za naše prednike, ‘veličasten nauk’« Pridi in hodi za menoj – doma in v cerkvi: 2025
Glasniki obnove
Krst za naše prednike, »veličasten nauk«
Skica prikazuje krstilnik nauvoojskega templja, ki stoji na dvanajstih volih.
Phebe in Wilford Woodruff
Phebe Woodruff je živela blizu Nauvooja, ko je Joseph Smith učil o možnosti krsta za tiste, ki so živeli prej. O tem je pisala možu Wilfordu, ki je služil misijon v Angliji:
»Brat Joseph /…/ je v razodetju izvedel, da se tisti v tej cerkvi lahko krstijo za katerega koli svojega sorodnika, ki je mrtev in ni imel privilegija, da bi slišal ta evangelij, celo za svoje otroke, starše, brate, sestre, stare starše, strice in tete. /…/ Brž ko se za svoje prijatelje krstijo, so slednji izpuščeni iz ječe in jih ob vstajenju lahko zahtevajo in jih pripeljejo v celestialno kraljestvo – ta nauk cerkev toplo sprejema in prihajajo v množicah, nekateri se bodo krstili kar šestnajstkrat /…/ v enem dnevu.«
Wilford Woodruff je o tem načelu kasneje rekel: »Tisti trenutek, ko sem zanj slišal, sem se v duši vzradostil. /…/ Šel sem in se krstil za vse svoje umrle sorodnike, ki sem se jih lahko spomnil. /…/ Začutil sem, da bi rekel aleluja, ko je razodetje prišlo na dan in nam razodelo krst za mrtve. Čutil sem, da se imamo pravico radostiti nad blagoslovi nebes.«
Vilate Kimball
Vilate Kimball je kakor sestra Woodruf slišala za krst za mrtve, ko je bil njen mož zdoma, ker je pridigal evangelij. Pisala mu je:
»Predsednik Smith je načel novo in veličastno temo, /…/ ki je v cerkvi povzročila precejšen preporod. In sicer, da se krstimo za mrtve. Pavel o tem govori v 29. verzu petnajstega poglavja v Prvem pismu Korinčanom. Joseph je v razodetju prejel obširnejše pojasnilo. /…/ Privilegij te cerkve je, da se lahko krstimo za vse svoje sorodnike, ki so umrli, preden je bil ta evangelij obelodanjen; celo vse do njihovega prapraočeta in matere. /…/ Tako delujemo kot njihovi namestniki in jim nudimo privilegij, da bodo vstali ob prvem vstajenju. Pravi, da jim bodo pridigali evangelij, /…/ vendar ne obstaja nič takšnega, na primer, da bi se duše krstile. /…/ Odkar se ta red pridiga tukaj, so vode stalno razburkane. Med konferenco je bilo včasih v reki hkrati od osem do deset starešin, ki so krščevali. /…/ Rada bi se krstila za svojo mater. Pretehtala sem, da bom počakala, dokler ne prideš domov, toda ko je Joseph nazadnje govoril na to temo, je svetoval, naj bo vsak zavzet in svoje prijatelje čim prej osvobodi ujetništva. Zato mislim, da bom ta teden to naredila, ker so sodelovali že številni sosedje. Nekateri so se krstili že večkrat. /…/ Tako vidiš, da je možnost za vse. Mar ni to sijajen nauk?«
Phebe Chase
Ko je bil krstilnik v nauvoojskem templju dokončan, so se krsti za mrtve izvajali v njem namesto v reki. Phebe Chase, prebivalka Nauvooja, je materi pisala o templju in krstilnik opisala kot kraj, »kjer se lahko krstimo za svoje umrle in postanemo odrešeniki na gori Sion«. Nadalje je pojasnila, da se je v tem krstilniku »krstila za mojega dragega očeta in vse druge moje umrle prijatelje. /…/ Rada bi torej vedela, kako se imenujeta tvoj oče in mati, zato da ju lahko osvobodim, kajti rada bi rešila umrle. /…/ Gospod je ponovno spregovoril in obnovil starodavni red.«
Sally Randall
Ko je Sally Randall pisala prijateljem in družini o krstu za družinske člane, ki so živeli prej, se je spominjala smrti svojega sina Georgea:
»O, kakšen čas preizkušenj je bil to zame in zdi se, da se še ne morem pomiriti s tem, da je tako, toda /…/ njegov oče se je zanj krstil in kako sijajno je, da verjameva in sprejemava polnost evangelija, kakor se ga sedaj pridiga, in se lahko krstimo za vse svoje umrle prijatelje in jih rešimo, kolikor nazaj se jih lahko spomnimo.
Rada bi, da bi mi napisala imena vseh sorodnikov, ki so umrli, in sicer vse do pradedov in prababic kakorkoli že. Nameravam narediti, kar lahko, da bi svoje prijatelje rešila, in zelo bom vesela, če bo kdo od vas prišel in mi pomagal, kajti preveč je dela, da bi ga človek zmogel opraviti sam. /…/ Pričakujem, da boste mislili, da je to nenavaden nauk, ampak spoznali boste, da je pravi.«