»25.–31. januar. Nauk in zaveze 6–9: ‘To je duh razodetja’«, Pridi in hodi za menoj – za posameznike in družine: Nauk in zaveze 2021 (2020)
»25.–31. januar. Nauk in zaveze 6–9:«, Pridi in hodi za menoj – za posameznike in družine: 2021
25.–31. januar
Nauk in zaveze 6–9
»To je duh razodetja«
Gospod nam resnice razodeva v mislih in srcu (gl. Nauk in zaveze 8:2–3). Med branjem 6.–9. razdelka Nauka in zavez zapišite vsakršne vtise, ki jih prejmete.
Svoje vtise zapišite
Jeseni 1828 je mlad učitelj po imenu Oliver Cowdery sprejel delo učitelja v Manchestru v New Yorku in stanoval pri družini Lucy in Josepha Smitha st. Oliver je slišal za njunega sina Josepha, ki je zdaj živel v Harmonyju v Pensilvaniji, in ker se je imel za iskalca resnice, je želel izvedeti več. Smithova sta opisala prikazovanja angelov, starodavni zapis in dar za prevajanje z Božjo močjo. Bil je navdušen. Ali bi bilo lahko res? Lucy in Joseph st. sta mu dala nasvet, ki velja za vsakogar, ki išče resnico: Moli in vprašaj Gospoda.
To je storil in Gospod je odgovoril tako, da mu je v mislih spregovoril z mirom in gotovostjo. Odkril je, da je razodetje lahko osebno – kar je še bolj spoznal v prihodnjih mesecih. Razodetja niso le za preroke; so za vsakogar, ki si jih želi in išče. Ni še vedel vsega, a dovolj, da je naredil naslednji korak. Gospod je preko Josepha Smitha delal nekaj pomembnega in Oliver je hotel biti del tega.
Za več o zgodovinskem ozadju 6.–9. razdelka Nauka in zavez gl. Sveti, 1:58–64; »Days of Harmony« (video, ChurchofJesusChrist.org).
Predlogi za individualno preučevanje svetih spisov
Nebeški Oče mi govori po »Duhu resnice«.
Oliver Cowdery je spomladi 1829 odpotoval v Harmony in se pri Josepu Smithu javil za pisarja, ko je slednji prevajal Mormonovo knjigo. Zdaj je iz prve roke videl postopek prevajanja razodetij. Zaradi te izkušnje je bil navdušen in se je spraševal, ali bi bil tudi sam lahko blagoslovljen s prevajalskim darom. Gospod mu je dovolil, da se je poskusil v prevajanju, toda prejemanje razodetij je bilo zanj novo in poizkus mu ni šel dobro. Veliko se je še moral naučiti in 6., 8., in 9. razdelek Nauka in zavez kaže, da ga je bil Gospod pripravljen učiti.
Med branjem teh razdelkov bodite pozorni, kaj je Gospod učil o osebnem razodetju. Kako se njegove besede nanašajo na izkušnje, ki ste jih imeli – oziroma bi jih radi imeli?
Na primer, kaj odlomki iz Nauka in zavez 6:5–7; 8:1; 9:7–8 nakazujejo, kaj bo Gospod zahteval od vas, preden vam bo razodel svojo voljo?
Kaj v Nauku in zavezah 6:14–17, 22–24; 8:2–3; 9:7–9 izveste o tem, kako vse lahko pride razodetje?
Ali v teh razdelkih izveste še kaj o razodetjih?
Več o razodetjih lahko izveste v govoru Russella M. Nelsona, »Razodetje za Cerkev, razodetje za naša življenja«, generalna konferenca, april 2018; Julie B. Beck, »Hčere v mojem kraljestvu – Zgodovina in delo Društva za pomoč«, generalna konferenca, apr. 2010, 10–12. Več o »Aronovem daru«, opisanem v 8. razdelku, lahko izveste v »Oliver Cowdery’s Gift«, Revelations in Context, 15–19.
H Kristusu se ozirajte v vsaki misli.
Čeprav je Joseph že izkusil »težke razmere«, ko je opravljal Gospodovo delo, (Nauk in zaveze 6:18), si ne on ne Oliver nista mogla niti misliti, kako se bodo slednje v nekaj naslednjih letih zaostrile. Gospod pa je vedel in ve tudi, kakšne preizkušnje vas čakajo v prihodnosti. Njegov nasvet Josephu in Oliverju v Nauku in zavezah 6:18–21, 29–37 je lahko v pomoč tudi vam. Kako sta se Joseph in Oliver nemara počutila, potem ko sta slišala te besede? Katera spoznanja iz teh verzov so vam v pomoč, da zaupate Gospodu? Kako se v življenju lahko bolj ozirate h Kristusu?
»Prav kakor želiš od mene, se ti bo zgodilo.«
Bodite pozorni na to, kolikokrat se v 6. in 7. razdelku pojavita besedi »želja« oziroma »želiš«. Kaj ste v teh razdelkih izvedeli o pomembnosti, ki jo Bog namenja vašim željam? Zastavite si Gospodovo vprašanje iz Nauka in zavez 7:1: »Kaj želiš?«
Oliverju Cowderyju se ena od pravičnih želja – da bi prevajal, kakor je Joseph Smith – ni izpolnila. Kaj občutite med branjem Nauka in zavez 9:3, 7–14, kar bi vam bilo lahko v pomoč, ko vaše pravične želje ostajajo neizpolnjene?
Gl. tudi Nauk in zaveze 11:8; Dallin H. Oaks, »Želja«, generalna konferenca, apr. 2011.
Predlogi za družinsko preučevanje svetih spisov in družinski večer
-
Nauk in zaveze 6:7, 13.Kako bi družinskim članom pomagali, da bi razumeli, da je pravo bogastvo moč najti v večnem življenju? (7. verz) Družinskim članom lahko predlagate, naj naredijo lažni denar in nanj napišejo ali narišejo nekaj od številnih blagoslovov, ki jih je vaša družina prejela zaradi evangelijske obnove.
-
Nauk in zaveze 6:15, 22–23; 8:2–3; 9:7–9.Branje teh verzov o tem, kako Bog govori svojim otrokom, je lahko čudovita priložnost, da družinskim članom poveste, kako je spregovoril vam.
-
Nauk in zaveze 6:33–37.Družinski člani lahko povedo, kako vse lahko delajo »dobra dela«, tudi ko jih je strah. V pomoč vam bo tudi, če boste gledali vse ali nekaj sporočila starešine Ronalda A. Rasbanda »Ne vznemirjajte se« (generalna konferenca, okt. 2018). Kaj pomeni »[h Kristusu se ozirati] v vsaki misli«? (36. verz) Ali lahko navedete še kakšen primer ljudi, ki so se obrnili h Gospodu, da bi premagali dvome in strah? (Gl. na primer Estera 4; Alma 26:23–31.)
-
Nauk in zaveze 8:10.To je lahko čudovita priložnost, da spregovorite, kako je vera v Jezusa Kristusa okrepila vas in vašo družino. Zakaj je tako pomembno »prositi v veri«? Katere blagoslove ste videli, ker ste v veri iskali odgovore ali pomoč?
Za več predlogov za poučevanje otrok gl. osnutek za ta teden v priročniku Pridi in hodi za menoj – za Osnovno.
Predlagana hvalnica: »Delaj vse prav«, Hvalnice in otroške pesmi, 64.
Glasniki obnove
Prevod Mormonove knjige
Aprila 1829, tisti mesec, ko je Joseph Smith prejel 6.–9. razdelek Nauka in zavez, je bilo njegovo glavno delo prevod Mormonove knjige. Ko so ga kasneje prosili, naj pove, kako je bil ta zapis preveden, je dejal, »da ni namen, da bi svetu povedal vse podrobnosti«.1 Pogosto je preprosto navedel, da je bil preveden »z Božjim darom in močjo«.2
Ne poznamo veliko podrobnosti glede čudežnega prevajalskega postopka, vemo pa, da je bil Joseph Smith videc, ki so mu pomagala orodja, ki jih je pripravil Bog: dva prozorna kamna, imenovana urim in tumim, in še en kamen, imenovan vidčev kamen.3
Josephovo pričevanje podpirajo naslednje izjave očividcev prevajalskega postopka.
Emma Smith
»Ko je mož prevajal Mormonovo knjigo, sem del te zapisovala, ko je narekoval vsak stavek, besedo za besedo, in ko je prišel do lastnih imen, ki jih ni znal izgovoriti, ali dolgih besed, jih je črkoval, in če sem se, ko sem jih zapisala, pri črkovanju kakor koli zmotila, me je ustavil in moje črkovanje popravil, čeprav ni mogel videti, kako sem jih tedaj zapisala. Sprva ni mogel izgovoriti niti besede Sarah, temveč jo je moral črkovati, jaz pa sem jo izgovorila namesto njega.«4
»Plošče so pogosto ležale na mizi, ne da bi jih skušal skriti, zavite v platnen namizni prtič, ki sem mu ga dala, da jih je vanj ovil. Nekoč sem plošče potipala, ker so takole ležale na mizi, in sledila njihovemu obrisu in obliki. Zdele so se pregibne kakor debel papir in so šelestele s kovinskim zvokom, ko si s prstom podrgnil ob rob, kakor človek včasih podrgne robove knjige. /…/
Verjamem, da je Mormonova knjiga božanskega izvora – o slednjem niti najmanj ne dvomim. Prepričana sem, da noben človek ne bi mogel narekovati zapisovanja rokopisa, če ne bi bil navdihnjen; kajti ko sem bila pisarka, mi je [Joseph] narekoval uro za uro; in ko se je po obrokih oziroma po prekinitvah vrnil, je nemudoma začel tam, kjer je končal, ne da bi rokopis pogledal ali da bi mu bilo treba kakšen del prebrati. To je bilo zanj običajno. Bilo bi neverjetno, če bi to naredil učen človek; za nekoga tako nevednega in neukega, kot je bil on, pa je bilo preprosto nemogoče.«5
Oliver Cowdery
»Z lastnim peresom sem zapisal celotno Mormonovo knjigo (z izjemo nekaj strani), kakor je prihajala iz prerokovih ust, ko jo je prevajal z Božjim darom in močjo, s pomočjo urima in tumima oziroma, kakor ju imenuje knjiga, svetima tolmačema. Na lastne oči sem videl in z lastnimi rokami otipal zlate plošče, s katerih je bila prevedena. Videl sem tudi tolmača.«6