Walter Rane: V moj spomin

29. maj–4. junij

Matej 26, Marko 14, Janez 13

»V spomin«

Ko berete o dogodkih, opisanih v 26. poglavju Mateja, 14. poglavju Marka in 13. poglavju Janeza, bodite pozorni na vsak vtis, ki ga prejmete, zlasti na tiste, ki vam poglabljajo vero v Jezusa Kristusa in zavezanost njemu.

Svoje vtise zapišite

Jezus je dan pred smrtjo učencem dal nekaj, po čemer se ga bodo spominjali. »[V]zel [je] kruh, blagoslovil, razlomil, dal učencem in rekel: ‘Vzemite, jejte, to je moje telo.’ Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: ‘Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri.’« (Matej 26:26–28)

To se je zgodilo pred približno dva tisoč leti na kraju, ki ga večina od nas ne bo nikoli videla, v jeziku, ki ga lahko razume le peščica nas. Toda zdaj vsako nedeljo v naših prostorih za sestanke bratje z duhovništvom, ki imajo polnomočje za delovanje v imenu Jezusa Kristusa, delajo, kar je nekoč naredil on. Vzamejo kruh in vodo, ju blagoslovijo in ju dajo vsakemu od nas, njegovim učencem. To je preprosto dejanje – ali je lahko še kaj bolj preprostega, bolj osnovnega od tega, da jemo kruh in pijemo vodo? A ta kruh in voda sta za nas sveta, ker nam pomagata, da se ga spominjamo. Tako rečemo: »Nikoli ga ne bom pozabil,« ne le, »nikoli ne bom pozabil, kar sem bral o njegovih naukih in njegovem življenju.« Temveč rečemo: »Nikoli ne bom pozabil, kaj je naredil zame.« »Nikoli ne bom pozabil, kako me je rešil, ko sem klical na pomoč.« In: »Nikoli ne bom pozabil, da se mi je zavezal in da sem se jaz zavezal njemu – zaveze, ki sva jo sklenila.«

Predlogi za individualno preučevanje svetih spisov

Matej 26:6–13, Marko 14:3–9

Prišla je, da bi mazilila moje telo za pokop.

Ženska, opisana v teh verzih, je s ponižnim čaščenjem pokazala, da ve, kdo je Jezus in kaj bo zdajci naredil (gl. Matej 26:12). Kaj menite, zakaj so imela njena dejanja za Odrešenika tolikšen pomen? (Gl. 13. verz.) Kaj glede ženske in njene vere na vas naredi vtis? Razmislite, kako bi posnemali njen zgled.

Glejte tudi: Janez 12:1–8.

Matej 26:20–22, Marko 14:17–19

»Saj nisem jaz, Gospod?«

Kaj v teh verzih izveste o učencih iz njihovega vprašanja Gospodu? Kaj menite, zakaj so to vprašali? Razmislite, kako bi Gospoda nemara vprašali: »Saj nisem jaz?«

Glej tudi: Dieter F. Uchtdorf, »Saj nisem jaz?«, generalna konferenca, okt. 2014.

Matej 26:26–29, Marko 14:22–25

Zakrament je priložnost, da se spomnimo Odrešenika.

Kaj menite, kaj so mislili in občutili učenci, ko je Odrešenik vpeljal zakrament? O tem premišljujte, ko boste brali o njihovi izkušnji v Mateju 26:26–29 in Marku 14:22–25. Kaj menite, zakaj se je Jezus odločil, da se ga bomo tako spominjali? Premišljujete lahko tudi o izkušnjah, ki ste jih imeli med zakramentom. Ali bi lahko naredili kaj, da bi bila vaša izkušnja bolj sveta in da bi imela večji pomen?

Ko boste te verze prebrali in o njih premišljevali, lahko zapišete nekaj stvari, glede katerih ste čutili navdih, da si jih zapomnite glede Odrešenika. Tega se lahko spomnite naslednjič, ko vzamete zakrament. Spomnite se jih lahko tudi ob drugih priložnostih kot način, da se ga boste »vselej spominjali« (Moroni 4:3).

Glejte tudi: Luka 22:7–39, 3 Nefi 18:1–13, Nauk in zaveze 20:76–79; Gospel Topics, »Sacrament«, topics.ChurchofJesusChrist.org; video »Always Remember Him« (Vselej se ga spominjajte), ChurchofJesusChrist.org.

Janez 13:1–17

Odrešenik je naš vzor ponižnega služenja drugim.

V Jezusovem času je bilo umivanje nog drugemu naloga služabnikov, ne voditeljev. A Jezus je hotel, da njegovi učenci drugače razmišljajo o tem, kaj pomeni voditi in služiti. Katera sporočila najdete v Odrešenikovih besedah in dejanjih v Janezu 13:1–17? V vaši kulturi umivanje nog drugim morda ni navada služenja. A premislite, kaj bi lahko naredili, da bi posnemali Odrešenikov vzor ponižnega služenja.

Zanimivo bo tudi opaziti stvari, ki jih je Jezus vedel in občutil v tem svetem času z apostoli (gl. 1. in 3. verz). Kaj zaradi tega spoznanja bolje razumete glede Odrešenika?

Glejte tudi: Luka 22:24–27.

Janez 13:34–35

Moja ljubezen do drugih je znamenje, da sem pravi učenec Jezusa Kristusa.

Jezus je pred tem zapovedal, naj »[ljubimo] svojega bližnjega kakor samega sebe« (Matej 22:39). Zdaj je dal »novo zapoved«. Kaj menite, kaj pomeni ljubiti druge, kakor Jezus ljubi vas? (Gl. Janez 13:34.)

Premišljujete lahko tudi, kako drugi ljudje vedo, da ste učenci Jezusa Kristusa. Kako lahko poskrbite, da vas bo ljubezen opredeljevala kot kristjana?

Predlogi za družinsko preučevanje svetih spisov in družinski večer

Matej 26:26–29, Marko 14:22–25.Kakšna je vsak teden izkušnja vaše družine med zakramentom? Branje o prvem zakramentu lahko navdihne pogovor o pomembnosti zakramenta in načinih, kako bi svojo izkušnjo izboljšali. Pokažete lahko tudi sliko Razdeljevanje zakramenta (Gospel Art Book, št. 108) in si izmenjajte zamisli o tem, kaj lahko naredite pred, med in po zakramentu.

Zakrament nam pomaga, da se spomnimo Jezusa Kristusa.

Matej 26:30.Zapojete lahko hvalnico, kakor so jo Jezus in apostoli – morda zakramentno hvalnico. Kako je petje hvalnice takrat morda blagoslovilo Jezusa in apostole? Kako hvalnice blagoslovijo nas?

Janez 13:1–17.Med branjem teh verzov družini lahko pokažete sliko na koncu tega osnutka. Katere resnice je Odrešenik učil z dejanji? Katere podrobnosti na sliki nam pomagajo razumeti te resnice? Družinski člani lahko povedo, kako jim je življenje po teh resnicah prineslo srečo (gl. Janez 13:17).

Janez 13:34–35.Ko boste te verze prebrali, se lahko pogovarjate, kako drugi ljudje vedo, da ste učenci Jezusa Kristusa. Po čem Odrešenik želi, da poznajo njegove privržence? Družinske člane lahko prosite, naj se pogovarjajo o ljudeh, katerih ljubezen do drugih kaže, da so pravi učenci Jezusa Kristusa. Lahko se pogovarjate tudi o načinih, kako bi kot družina izkazali več ljubezni.

Za več predlogov za poučevanje otrok glejte osnutek za ta teden v priročniku Pridi in hodi za menoj – za Osnovno.

Predlagana pesem: »Ljubite druge«, otroška pesmarica.

Za boljše individualno preučevanje

Razmislite. Sveti spisi imajo duhovne pomene, ki jih lahko spregledamo, če jih beremo preveč ravnodušno, kakor bi drugo gradivo za branje. Ne hitite, da bi poglavje končali. Vzemite si čas za globoko premišljevanje o tem, kar berete.

J. Kirk Richards: Največji v kraljestvu