»Imejte v mislih: branje Stare zaveze«, Pridi in hodi za menoj – za posameznike in družine: Stara zaveza 2022 (2021)
»Imejte v mislih: branje Stare zaveze«, Pridi in hodi za menoj – za posameznike in družine: 2022 (2021)
Imejte v mislih
Branje Stare zaveze
Poiščite svoj pomen
Kaj občutite, ko razmišljate o priložnosti, da boste letos preučevali Staro zavezo? Navdušenje? Negotovost? Strah? Vsa ta čustva so razumljiva. Stara zaveza je eden najstarejših zapisov na svetu, zaradi česar je lahko bodisi razburljiva bodisi zastrašujoča. Ti zapisi izvirajo iz starodavne kulture, ki se lahko zdi tuja, včasih čudna ali celo neprijetna. In vendarle v teh zapisih vidimo, da imajo ljudje izkušnje, ki so podobne našim, in prepoznamo evangelijske teme, ki pričujejo o božanskosti Jezusa Kristusa in njegovega evangelija.
Da, ljudje, kot so Abraham, Sara, Ana in Daniel, so v nekaterih pogledih živeli zelo drugače kakor danes mi. Vendar so prav tako doživljali družinske radosti, družinska nesoglasja, trenutke vere in trenutke negotovosti ter uspehe in poraze – kakor jih vsi mi. Še pomembneje, verovali so, se kesali, sklenili zaveze, imeli duhovne izkušnje in nikoli niso opustili prizadevaj, da bi bili poslušni Bogu.
Če se sprašujete, ali boste z družino letos v Stari zavezi odkrili, da govori prav vam, ne pozabite, da Lehijeva in Sarijina družina je. Nefi je pripovedoval zgodbe o Mojzesu in Izaijevih naukih, ko so njegovi bratje potrebovali spodbudo ali grajo ali uvid. Ko je Nefi rekel, »duša se mi radosti nad svetimi spisi« (2 Nefi 4:15), je govoril o svetih spisih, ki so sedaj del Stare zaveze.
Iščite Odrešenika
Če se sprašujete, ali se s preučevanjem Stare zaveze z družino lahko zbližate z Jezusom Kristusom, ne pozabite, da nas to prosi sam Odrešenik. Ko je voditeljem Judov rekel, da »pisma /…/ pričujejo o [njem]« (Janez 5:39), je govoril o zapisih, ki jih imenujemo Stara zaveza. Da boste v tem, kar berete, našli Odrešenika, boste morda morali potrpežljivo premišljevati in iskati duhovno vodstvo. Včasih se sklicevanje nanj zdi zelo neposredno, denimo v Izaijevi izjavi: »[D]ete nam je rojeno, sin nam je dan. /…/ imenuje se: /…/ Knez miru.« (Izaija 9:5) Na drugih mestih je Odrešenik predstavljen bolj prikrito, preko simbolov in podobnosti – na primer preko opisov žrtvovanja živali (gl. 3 Mojzes 1:3–4) ali poročila o tem, kako je Jožef odpustil svojim bratom in jih rešil pred lakoto.
Če med preučevanjem Stare zaveze iščete večjo vero v Odrešenika, jo boste našli. Morda je letos to lahko vaš cilj. Molite, da vas bo Duh vodil, da boste našli in se osredotočili na odlomke, zgodbe in prerokbe, ki vas bodo zbližali z Jezusom Kristusom.
Judith A. Mehr: Starozavezni prerok
Bog jih je ohranil
Ne pričakujte, da Stara zaveza predstavlja temeljito in natančno zgodovino človeštva. To ni tisto, kar so poskusili ustvariti prvotni avtorji in kompilatorji. Njihova največja skrb je bila, da bi učili nekaj o Bogu – o njegovem načrtu za njegove otroke, o tem, kaj pomeni biti njegovo ljudstvo zaveze in kako prejeti odkupitev, če ne živimo v skladu s svojimi zavezami. Včasih so to delali s podajanjem zgodovinskih dogodkov, kakor so jih razumeli – vključno z zgodbami iz življenj velikih prerokov. Primer tega je Prva Mojzesova knjiga, kakor tudi Jozuetova knjiga, knjiga Sodnikov ter Prva in Druga knjiga kraljev. A cilj drugih starozaveznih zapisovalcev zdaleč ni bil, da bi podajali zgodovino. Namesto tega so učili z umetniškimi deli, kot sta poezija in literatura. V to kategorijo spadajo Psalmi in Pregovori. In potem so še dragocena dela prerokov, od Izaije do Malahije, ki so Božjo besedo govorili starodavnemu Izraelu – in nam preko čudeža Svetega pisma govorijo še danes.
Ali so vsi ti preroki, pesniki in kompilatorji vedeli, da bodo tisoče let kasneje njihove besede brali ljudje po vsem svetu? Ne vemo. Vendar se čudimo temu, da se je zgodilo prav to. Narodi so vstali in padli, mesta so bila zavojevana, kralji so živeli in umrli, Sveto pismo pa jih je vse preživelo, iz roda v rod, od pisca do pisca, od prevoda do prevoda. Seveda se je marsikaj izgubilo ali so spremenili, vendar se je veliko tega nekako čudežno ohranilo.1
To je le nekaj stvari, ki jih imejte v mislih, ko boste letos brali Staro zavezo. Morda je Bog te starodavne zapise ohranil zato, ker vas pozna in ve, kaj prestajate. Morda je v teh besedah pripravil duhovno sporočilo za vas, nekaj, kar vas bo zbližalo z njim in vam okrepilo vero v njegov načrt in njegovega ljubega Sina. Morda vas bo vodil do odlomka ali spoznanja, ki bo blagoslovil nekoga, ki ga poznate – do sporočila, ki ga lahko predate prijatelju, družinskemu članu ali drugemu svetemu. Možnosti je zelo veliko. Ali ni fantastično razmišljati o tem?
Knjige v Stari zavezi
V večini krščanskih starozaveznih inačic so knjige razvrščene drugače, kakor so si sledile, ko so jih prvič zbrali v eno zbirko. Medtem ko so v hebrejskem Svetem pismu knjige razvrščene v tri kategorije – postava, preroki, pisma – večina krščanskih Svetih pisem knjige razvršča v štiri kategorije: postava (Prva Mojzesova knjiga–Peta Mojzesova knjiga), zgodovina (Jozue–Estera), pesniške knjige (Job–Salomonova pesem) in preroki (Izaija–Malahija).
Zakaj so te kategorije pomembne? Ker veste, kakšno vrsto knjige preučujete, vam je to lahko v pomoč pri razumevanju, kako jo preučevati.
Naslednje imejte v mislih, ko boste začeli z branjem »postave« oziroma prvih pet knjig Stare zaveze. Te knjige, ki se jih pripisuje Mojzesu, so s časom verjetno šle iz rok v roke številnih zapisovalcev in kompilatorjev. Vseeno so navdihnjena Božja beseda, čeprav so – kakor vsako Božje delo, ki se je predajalo po smrtnikih – podvržene človeškim nepopolnostim (gl. Mojzes 1:41; Členi vere 1:8). Moronijeve besede, ki se nanašajo na sveti zapis Mormonove knjige, ki ga je pomagal zbrati, so nam tukaj v pomoč: »[Č]e so napake, so to človeške zmote; zatorej ne obsojajte Božjih stvari.« (uvodna stran Mormonove knjige) Drugače rečeno, ni nujno, da je knjiga svetih spisov brez človeških napak, zato da je Božja beseda.